Up-883/04

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 31. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 86/2004 z dne 7. 10. 2004 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1476/2002 z dne 21. 5. 2003 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju proglasilo pritožnika za dediča na podlagi zakonitega dedovanja. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi oporočnega dediča, razveljavilo sklep o dedovanju ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je oporočni dedič vložil pritožbo zoper pravnomočen sklep o dedovanju in da mu sodišče te pritožbe ni vročilo. S tem naj bi mu bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. V zvezi s tem zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Pritožnik še dodaja, da revizija po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. – v nadaljevanju ZD) ni očitno nedovoljena, temveč zgolj načeloma ni dopustna ter da ima izpodbijani sklep sodišča druge stopnje naravo sklepa iz prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP).

B.

3.Ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije ni mogoče utemeljiti z očitki, ki se nanašajo na procesne kršitve v pritožbenem postopku. Vrhovno sodišče je namreč revizijo presojalo zgolj z vidika procesnih predpostavk za vložitev revizije in ko je ugotovilo, da ni dovoljena, jo je zavrglo. Zgolj pavšalni navedbi, da revizija po ZD ni "očitno nedovoljena" in da ima izpodbijani sklep sodišča druge stopnje naravo sklepa iz prvega odstavka 384. člena ZPP, pa tudi ne zadoščata za utemeljitev ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča. Pritožnik namreč ne pojasni, v čem naj bi bila zaradi tega kršena njegova pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

4.Iz vsebine ustavne pritožbe izhaja, da pritožnik izpodbija tudi sklep Višjega sodišča. Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Pritožnik je ta rok očitno zamudil. Izpodbijani sklep Višjega sodišča je bil namreč pritožnikovi pooblaščenki gotovo vročen pred 7. 10. 2004, ko je Vrhovno sodišče njegovo revizijo zoper ta sklep zavrglo. Roka za vložitev ustavne pritožbe pa si z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva ni mogel varovati. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča, vložena dne 31. 12. 2004, je torej očitno prepozna in jo je bilo treba v tem delu zavreči (2. točka izreka).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena, prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić