Jedro

Pojem "zloraba družbe kot pravne osebe" je pravni standard, ki ga je treba napolniti z okoliščinami konkretnega primera.

Zloraba je podana, če je pravna oseba uporabljena na način, ki nasprotuje njenemu zakonskemu ustroju in namenu njenega obstoja, zajame lahko najrazličnejša ravnanja družbenikov za oškodovanje upnikov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo avtorskega honorarja z zakonitimi zamudnimi obrestmi in za dostavo sporedov vseh na prireditvah dne 17. 5. 2014, 7. 3. 2014, 31. 1. 2014, 21. 12. 2013 in 26. 10. 2013 uporabljenih del ter za povrnitev pravdnih stroškov in tožeči stranki naložilo plačilo toženčevih stroškov postopka.

2. V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Sodišče prve stopnje pri razsoji ni upoštevalo, da so pozivali toženo stranko na dostavo popolnih osnov za obračun avtorskega honorarja, kar bi sploh omogočilo obračun in izstavitev računa zavezancu - družbi D. Sodno varstvo bi uveljavljali, če tožena stranka ne bi vzpostavila pogojev za izbris iz sodnega registra brez likvidacije in dopustila izbris iz sodnega registra. Tožena stranka bi morala ukrepati in predlagati ustavitev postopka izbrisa družbe iz sodnega registra. Sodišče tudi ni ugotavljalo, da je tožena stranka obljubila, da bo izpolnila obveznosti in zato podala nov naslov, potem pa obljube ni izpolnila. V konkretni zadevi ne gre za normalna tržna tveganja in neuspešen posel. V zvezi s tem sodišče zgolj povzema in se sklicuje na sodno prakso, ne pojasni pa pomena normalnih tržnih tveganj in neuspešnih poslov, zato se sodbe da preizkusiti. Izbrisana družba se je vseskozi izmikala izpolnitvi obveznosti z nedvigovanjem pošte in ni izpolnila obljube, da bo plačala. Sodišče prve stopnje se do teh neprerekanih dejstev ni opredelilo, zato je zmotno ugotovljeno dejansko stanje in posledično zmotno uporabljeno materialno pravo. Sodišče ni presojalo vseh dokazov skupaj kot zahteva 8. člen ZPP. Zgolj zaznamek z dne 24. 3. 2014 ne more biti podlaga za ugotovitev, da tožena stranka ni zlorabila pravne osebnosti, saj iz tega dokaza izhaja nasprotno, le sodišče ga tolmači ozko in nepovezano ter zmotno. Ker je bila tožena stranka seznanjena z dejstvom postopka izbrisa, bi lahko izbris, če bi ravnala z zahtevano stopnjo skrbnosti, ustavila. Tožena stranka je uporabila sicer pozitivni institut izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije za negativne učinke, ki jih je zasledovala, trpijo pa jih upniki. Tem je pravno varstvo zagotovljeno tako, da lahko svoje terjatve uveljavljajo od družbenikov. Če ima brez likvidacije izbrisana družba premoženje, to pripade družbeniku. To dejstvo kaže na zlorabo instituta izbrisa in utemeljuje zlorabo pravne osebnosti. Tudi do tega se sodišče prve stopnje ni kritično opredelilo. Ker tožena stranka ni storila ničesar, da bi izbris preprečila, temveč je dopustila izbris na škodo upnikov, je podan tudi subjektivni element, zato dokazovanje z zaslišanjem družbenika ni potrebno. Izpisi iz sodnega registra o izbrisu družbe so objektiven dokaz, ki v povezavi s telefonskim pogovorom in zaznamkom o njem tvorijo gotovo vednost tožene stranke o teku postopka izbrisa kot tudi dolžnem ukrepanju za preprečitev izbrisa. Sodišče gre predaleč z zahtevami, da bi morala tožeča stranka oziroma njen zaposleni vprašati toženo stranko za razloge nedvigovanja pošte. Dejstvo, da je tožena stranka odklonila izpolnitev obveznosti, je vsebovano v konkludentnem ravnanju. Tožena stranka je bila opozorjena na konkretne obveznosti, ki izhajajo iz dopisa Poziv za dostavitev točnih podatkov, vendar ni reagirala. Glede na obrazložitev sodišča prve stopnje mora posledice opustitve tožene stranke in neaktivnosti izbrisane družbe nositi tožeča stranka. Očitki izpodbijane sodbe v zvezi z nepredlaganjem zaslišanja sogovornika tožene stranke so sami s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje tudi ni uporabilo v zadostni meri instituta materialnoprocesnega vodstva iz 285. člena ZPP. Sodba z razlogi, kot jih navaja sodišče, predstavlja presenečenje. Sodišče tudi ni pojasnilo, ali je prihajalo do mešanja premoženja z T. d.o.o., ki je tudi v lasti izbrisane družbe D. in se ni opredelilo do trditev glede insolventnosti. Opozarja na obrazložitev ustavnega sodišča RS v točkah 37 in 48 odločbe U-I-135/00. Ponovno poudarja, da v obravnavanem primeru ne gre za izgube ob normalnih tržnih tveganjih ali neuspešnih poslih, temveč za zavestno hotene opustitve tožene stranke, ki so zasledovale izbris družbe in s tem izmik pred upniki, ki terjajo plačilo nastalih obveznosti. Gre za zlorabo, ki je bistveno povezana s toženo stranko kot edinim družbenikom in poslovodjo izbrisane pravne osebe, ki z zlorabo dosega svoje interese ali koristi, na drugi strani pa škoduje upnikom in načelu pravne države.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je odstranil firmo s poštnega nabiralnika in da je bilo v njegovem interesu, da doseže izbris družbe iz sodnega registra. Nasprotno, D. d.o.o. je imela visoke prihodke in je imela celo dobiček. Ni mogel pričakovati, da bo predlagan izbris D. d.o.o., torej ni možno pričakovati, da bi redno spremljal javno dostopne evidence AJPES. Pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da iz zaznamka o telefonskem razgovoru ne izhaja, da bi bil pozvan k ukrepanju in bi mu bila predočena konkretna terjatev. Sodišče prve stopnje je odločitev zadostno obrazložilo s citiranjem sodne prakse in ni prezrlo trditev tožeče stranke o odločilnih dejstvih. Terjatve do družbe se lahko uveljavljajo le od odgovornih družbenikov in upoštevna je samo tista zloraba, ki družbeniku prinese neko korist. Ker ni mogoče govoriti o koristi družbenika, zloraba ni podana. Z dejstvom, da je D. d.o.o. bila v postopku izbrisa, je bil seznanjen šele po pravnomočnosti sklepa o izbrisu. V celoti pritrjuje vsem razlogom prvostopenjskega sodišča in višjemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glede na podano trditveno podlago pravilno izhajalo iz določbe 2. alineje prvega odstavka 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in poudarilo, da je spregled pravne osebnosti res izjemna posledica ob očitnih in hudih zlorabah, ki jih je mogoče pripisati članom pravne osebe. Vendar pa ni presojalo vseh s strani tožeče stranke zatrjevanih relevantnih dejstev.

6. Družba D., d.o.o., katere edini direktor in družbenik je bil toženec, je bila dne 13. 5. 2014 izbrisana iz sodnega registra zaradi obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pravne posledice izbrisa iz sodnega registra so urejene v oddelku 7.4 ZFPPIPP. V prvem odstavku 442. člena ZFPPIPP napotuje na uporabo pravil o spregledu pravne osebnosti. To nakazuje, da je že zakonodajalec predvidel, da bo do izbrisa pravnih oseb prihajalo tudi zaradi zlorab. Pri izbrisu pravne osebe iz registra brez likvidacije gre za specifično situacijo. Ker se ne opravi stečajni postopek, je možno, da premoženje izbrisane družbe preide na družbenike, upniki pa ostanejo nepoplačani. Če do tega pride zaradi ravnanja družbenika izbrisane družbe, ki je lahko bodisi aktivno ravnanje ali pa opustitev, nastopi dejanski stan iz 2. alineje prvega odstavka 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

7. Pritrditi je treba pritožbi, da sklicevanje prvostopenjskega sodišča na primere iz sodne prakse, v katerih so sodišča zavzela sicer pravilno stališče, da institut spregleda pravne osebe ni namenjen upnikom v primeru izgub ob normalnih tržnih tveganjih ali neuspešnih poslih, ni utemeljeno. Ne gre namreč za primerljive primere, saj v obravnavanem primeru med tožečo stranko in sedaj izbrisano družbo pravni posel ni bil sklenjen. Enako velja za sklicevanje na sodno prakso, po kateri ni pogojev za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti, če družba upniku predhodno ni odklonila izpolnitve obveznosti. Tožeča stranka zatrjuje, da je toženec s svojim ravnanjem - zlorabo pravic onemogočil, da bi od družbe sploh lahko terjala v tej pravdi vtoževano terjatev.

8. Predpostavke jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) so: 1. da gre za razmerje med pravno osebo, za obveznosti katere njeni člani po zakonu ne odgovarjajo, in njenimi člani; 2. da ta pravna oseba ni izpolnila svoje obveznosti upniku; 3. da obstaja med uresničitvijo dejanskega stanu spregleda (ravnanjem, ki je podlaga spregleda) in neizpolnitvijo obveznosti vzročna zveza; 4. da je ravnanje, ki utemelji spregled, mogoče pripisati članu, ki se mu s spregledom naloži odgovornost.(1) Trditveno in dokazno breme obstoja pogojev za spregled pravne osebnosti je na tožeči stranki. Trditveno breme je tožeča stranka zmogla. Če je toženec kljub vednosti o obstoju dolga dopustil izbris družbe D. iz sodnega registra brez likvidacije, družba pa je ob izbrisu poslovala in imela premoženje (kar zatrjuje toženec sam), je zlorabil institut izbrisa pravne osebe in s tem oškodoval upnike. Pojem "zloraba družbe kot pravne osebe" je pravni standard, ki ga je treba napolniti z okoliščinami konkretnega primera, česar sodišče prve stopnje ni storilo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

9. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo vseh za razsojo relevantnih dejstev, je višje sodišče na podlagi določb 355. člena ZPP ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Drugostopenjsko sodišče namreč ne more prvič na pritožbeni stopnji ugotavljati celih sklopov pravno relevantnih dejstev ter jih subsumirati pod ustrezno pravno normo, ker bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe.

10. V zvezi z dokaznim bremenom višje sodišče opozarja na stališča pravne teorije in novejša stališča sodne prakse, da stranki ni mogoče naložiti pretežkega dokaznega bremena(2) ter da je procesno dokazno breme zgolj procesni odraz materialnega dokaznega bremena in stranki nalaga, da v postopku navede dejstva in predlaga dokaze, ki so zanjo glede na materialno pravo odločilni za uspeh in lahko prehaja glede na uspeh dokazovanja od ene stranke k drugi.(3) Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da toženca ne bi moglo zaslišati o trditvah tožeče stranke. Dokaz, ki ga predlaga ena stranka, se lahko upošteva tudi pri dokazovanju trditev nasprotne stranke.(4) Vprašanja zaslišanim lahko postavljata obe stranki, v nasprotnem primeru je kršeno načelo kontradiktornosti. Neodzivanje toženca na vabila sodišča za zaslišanje ne more iti v škodo tožeče stranke. Če sodišče glede na trditveno podlagi meni, da bi bilo potrebno izvesti tudi kakšen dokaz, katerega izvedbo stranki nista predlagali, mora na to opozoriti v okviru materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP.

11. Zloraba je podana, če je pravna oseba uporabljena na način, ki nasprotuje njenemu zakonskemu ustroju in namenu njenega obstoja, zajame lahko najrazličnejša ravnanja družbenikov za oškodovanje upnikov.(5) Da bo lahko napolnilo pravni standard "zloraba družbe kot pravne osebe", bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku trditve tožeče stranke obravnavati upoštevajoč določbe ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije in pravnih posledicah izbrisa (členi 424 – 444.a), nesporna in neprerekana dejstva ter dokazana zatrjevana dejstva. Katera dejstva šteje za dokazana, odloči sodišče na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Nesprejemanje poštnih pošiljk je skladno z določili 427. člena ZFPPIPP razlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije. Sklepi, ki se izdajo v postopku izbrisa, se vročajo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena Zakona o sodnem registru, če vročitev na v registru vpisanem naslovu ni mogoča, se šteje za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave sklepa (430. člena ZFPPIPP). Ugovorni postopek pa je urejen v 435. členu ZFPPIPP.

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Gl. Vida Mayr: Spregled pravne osebnosti, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2008, stran 73 - 76 in V. Mayr: Vloga odvetnika v postopkih spregleda pravne osebnosti, Odvetnik, letnik 2008, št. 40 – 41. Op. št. (2): Npr. sodba VS RS II Ips 315/2013. Op. št. (3): Gl. Komentar J. Zobca: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, druga knjiga, stran 348, odločbi VS RS II Ips 755/2007, II Ips 756/2007. Op. št. (4): Sklep VS RS II Ips 649/2008. Op. št. (5): Gl. Vida Mayr: Zahtevi upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb, Podjetje in delo - 2010, št. 6-7, stran 1010,