Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje, da upnik naloženega ni storil ozirom da ni ravnal v skladu s pozivnim sklepom z dne 23. 10. 2023 je v celoti pravilen, saj je upnik zgolj sporočil sodišču dolžnikov naslov, kot ta izhaja iz centralnega registra prebivalstva, za katerega je že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 23. 10. 2023 pojasnilo, da vročitev na ta naslov ni mogoča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek.

2. Zoper ta sklep se upnik po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Ob tem navaja, da je 30. 10. 2023 predlagal podaljšanje roka, čemur je sodišče prve stopnje ugodilo s sklepom z dne 15. 11. 2023 in rok podaljšalo za 8 dni. Vendar je še pred izdajo sklepa o podaljšanju roka, in sicer 8. 11. 2023, sodišču sporočil podatke o dolžnikovem bivališču in navedel, da dolžnica še vedno biva na naslovu ... Priložil je tudi kopijo dopisa Ministrstva za notranje zadeve z dne 27. 10. 2023. Zaradi navedenega je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje dolžniku ni moglo vročiti sklepa o izvršbi, saj se je pisanje vrnilo z oznako "neznan". Upnika je s sklepom z dne 23. 10. 2023 pozvalo, da sporoči naslov dolžnikovega bivališča, na katerem mu bo mogoče opraviti vročitev. Hkrati ga je poučilo, da lahko sodišču predlaga vročitev sodnega pisanja preko detektiva ali izvršitelja. Iz spisovnih podatkov oziroma obrazložitve sklepa z dne 23. 10. 2023 nadalje tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe v registru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije in ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima sklenjenega delovnega razmerja in tako ni mogoča vročitev preko delodajalca. Med drugim pa še, da pisanja ni moglo vročiti na naslov, ki ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo oziroma kot ta izhaja iz centralnega registra prebivalstva.

5. Zaključek sodišča prve stopnje, da upnik naloženega ni storil oziroma da tudi po podaljšanju roka za 8 dni ni ravnal v skladu s pozivnim sklepom z dne 23. 10. 2023 je v celoti pravilen, saj je upnik z vlogo z dne 8. 11. 2023 na katero se sklicuje v pritožbi, zgolj sporočil sodišču dolžnikov naslov, kot izhaja iz centralnega registra prebivalstva, za katerega je že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 23. 10. 2023 pojasnilo, da vročitev na ta naslov ni mogoča. Ker iz spisovnih podatkov tudi izhaja, da je bil upnik izrecno opozorjen na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladno s pozivom,1 je sodišče prve stopnje izvršilni postopek utemeljeno ustavilo, saj kot je še pravilno pojasnilo, se postopek brez opravljene vročitve ne more voditi.

6. V sled zgoraj navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo - potem ko tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 15. členom ZIZ - kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).

7. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Torej, če ne bo sporočil naslova dolžnikovega bivališča na katerem mu bo mogoče opraviti vročitev oziroma predlagal vročitve po detektivu ali izvršitelju.