Jedro

Jedro

Vrhovno sodišče je, tako kot druga kazenska sodišča, dolžno onemogočiti vsakršno zlorabo procesnih pravic (15. člen ZKP). Pri tem pazi tudi, ali pomeni zatrjevanje kršitve v zahtevi za varstvo zakonitosti nadaljevanje zlorabe pravice v postopku pred pravnomočno sodbo, in torej le nadaljnje uresničevanje prvotnega namena obstruirati tek postopka.

Vrhovno sodišče je, tako kot druga kazenska sodišča, dolžno onemogočiti vsakršno zlorabo procesnih pravic (15. člen ZKP). Pri tem pazi tudi, ali pomeni zatrjevanje kršitve v zahtevi za varstvo zakonitosti nadaljevanje zlorabe pravice v postopku pred pravnomočno sodbo, in torej le nadaljnje uresničevanje prvotnega namena obstruirati tek postopka.

Predložitev dokazil o razlogih za izostanek je odločilen pokazatelj, da obdolženec v dobri veri izvršuje pravico do sojenja v navzočnosti. In nasprotno, odsotnost (predhodnih ali naknadnih) dokazil je okoliščina, ki kaže, da je obsojenec z golim zatrjevanjem zdravstvenih razlogov, svojo pravico zlorabljal zato, da bi povzročil zastoj v postopku in preprečil razpravljanje v kazenski zadevi.

Predložitev dokazil o razlogih za izostanek je odločilen pokazatelj, da obdolženec v dobri veri izvršuje pravico do sojenja v navzočnosti. In nasprotno, odsotnost (predhodnih ali naknadnih) dokazil je okoliščina, ki kaže, da je obsojenec z golim zatrjevanjem zdravstvenih razlogov, svojo pravico zlorabljal zato, da bi povzročil zastoj v postopku in preprečil razpravljanje v kazenski zadevi.

Ker je obsojenec na enak način ravnal večkrat v postopku, v daljšem časovnem obdobju, opustitve predložitve dokazil ni več mogoče pripisati njegovi nevednosti ali nezmožnosti pridobiti ustrezna dokazila. Nenazadnje je obsojenec ob prvih poskusih sodišča, da izvede narok za glavno obravnavo, pokazal, da razume zahtevo po izkazovanju opravičljivih razlogov za izostanek z glavne obravnave.

Ker je obsojenec na enak način ravnal večkrat v postopku, v daljšem časovnem obdobju, opustitve predložitve dokazil ni več mogoče pripisati njegovi nevednosti ali nezmožnosti pridobiti ustrezna dokazila. Nenazadnje je obsojenec ob prvih poskusih sodišča, da izvede narok za glavno obravnavo, pokazal, da razume zahtevo po izkazovanju opravičljivih razlogov za izostanek z glavne obravnave.

Izrek

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

I.Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

II.Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

Obrazložitev

A.

A.

1.Okrajno sodišče v Trbovljah je s sodbo I K 78892/2022 z dne 3. 4. 2024 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) in kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 ter mu za vsako določilo kazen sedem mesecev zapora. Na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 mu je izreklo enotno kazen eno leto in en mesec zapora. Sodišče je na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) odločilo, da je obsojenec dolžan oškodovanima družbama plačati premoženjskopravni zahtevek, in sicer družbi B., d.o.o., znesek v višini 604,43 EUR in družbi C., d.o.o., znesek v višini 645,97 EUR. S presežkom premoženjskopravnega zahtevka je oškodovani družbi napotilo na pravdo. Odločilo je tudi o stroških kazenskega postopka. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1.Okrajno sodišče v Trbovljah je s sodbo I K 78892/2022 z dne 3. 4. 2024 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) in kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 ter mu za vsako določilo kazen sedem mesecev zapora. Na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 mu je izreklo enotno kazen eno leto in en mesec zapora. Sodišče je na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) odločilo, da je obsojenec dolžan oškodovanima družbama plačati premoženjskopravni zahtevek, in sicer družbi B., d.o.o., znesek v višini 604,43 EUR in družbi C., d.o.o., znesek v višini 645,97 EUR. S presežkom premoženjskopravnega zahtevka je oškodovani družbi napotilo na pravdo. Odločilo je tudi o stroških kazenskega postopka. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Obsojenčev zagovornik je zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in predlog za prekinitev izvrševanja pravnomočne sodne odločbe. V zahtevi uveljavlja kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP ter druge kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe (prvi odstavek 420. člena ZKP). Predlaga, naj Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

2.Obsojenčev zagovornik je zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in predlog za prekinitev izvrševanja pravnomočne sodne odločbe. V zahtevi uveljavlja kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP ter druge kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe (prvi odstavek 420. člena ZKP). Predlaga, naj Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP je vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina odgovoril na zahtevo za varstvo zakonitosti in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj zahtevo zavrne.

3.Na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP je vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina odgovoril na zahtevo za varstvo zakonitosti in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj zahtevo zavrne.

4.Odgovor vrhovnega državnega tožitelja je bil vročen obsojencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

4.Odgovor vrhovnega državnega tožitelja je bil vročen obsojencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

Vsebina zahteve

Vsebina zahteve

5.Vložnik kot bistveno navaja, da je prvostopenjsko sodišče celoten dokazni postopek izvedlo brez prisotnosti obsojenca, ki se sojenju v nenavzočnosti ni nikdar odpovedal oziroma ni nikdar izjavil, da se strinja s sojenjem v nenavzočnosti. Z očitki, da sta sodišči zmotno presodili, (i) da so pogoji za sojenje v nenavzočnosti izpolnjeni, saj obsojenec ni bil prisoten niti pri izvedbi najbolj obremenilnih dokazov, tj. pri zaslišanju policista D. D. in pri ogledu posnetkov nadzornih kamer, da je zmotno stališče sodišč, da naj bi se obdolženec pravici do sojenja v navzočnosti odpovedal, kot tudi (ii) z navedbami, da bi moralo sodišče pred odločitvijo o sojenju v nenavzočnosti poseči po prisilnih ukrepih, tj. privedbi in priporu, vložnik po vsebini zatrjuje kršitev obsojenčeve pravice iz 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS) ter absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

5.Vložnik kot bistveno navaja, da je prvostopenjsko sodišče celoten dokazni postopek izvedlo brez prisotnosti obsojenca, ki se sojenju v nenavzočnosti ni nikdar odpovedal oziroma ni nikdar izjavil, da se strinja s sojenjem v nenavzočnosti. Z očitki, da sta sodišči zmotno presodili, (i) da so pogoji za sojenje v nenavzočnosti izpolnjeni, saj obsojenec ni bil prisoten niti pri izvedbi najbolj obremenilnih dokazov, tj. pri zaslišanju policista D. D. in pri ogledu posnetkov nadzornih kamer, da je zmotno stališče sodišč, da naj bi se obdolženec pravici do sojenja v navzočnosti odpovedal, kot tudi (ii) z navedbami, da bi moralo sodišče pred odločitvijo o sojenju v nenavzočnosti poseči po prisilnih ukrepih, tj. privedbi in priporu, vložnik po vsebini zatrjuje kršitev obsojenčeve pravice iz 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS) ter absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6.Nezakonitost prvostopenjske sodbe vložnik utemeljuje z navedbami, da se sodišče ni opredelilo do izpolnjenosti pogoja iz prvega odstavka 442. člena ZKP, tj. "da na glavni obravnavi obdolženčeva navzočnost ni nujna". Po vložnikovem mnenju je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj iz obrazložitve sodbe ne izhaja niti en razlog o tem, zakaj obsojenčeva prisotnost pri izvedbi najbolj obremenilnih dokazov (oziroma pri izvedbi nobenega dokaza) in pri besedi strank, ni bila nujna, pač pa sodišče na koncu 5. strani sodbe zapiše le, "da je bil obdolženi že zaslišan, njegova prisotnost pa ni bila nujna za nadaljnji dokazni postopek, na kar je bil tudi ustrezno opozorjen". Glede enakih očitkov, ki so vsebovani v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, pa ni jasnih razlogov zavzelo niti pritožbeno sodišče.

6.Nezakonitost prvostopenjske sodbe vložnik utemeljuje z navedbami, da se sodišče ni opredelilo do izpolnjenosti pogoja iz prvega odstavka 442. člena ZKP, tj. "da na glavni obravnavi obdolženčeva navzočnost ni nujna". Po vložnikovem mnenju je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj iz obrazložitve sodbe ne izhaja niti en razlog o tem, zakaj obsojenčeva prisotnost pri izvedbi najbolj obremenilnih dokazov (oziroma pri izvedbi nobenega dokaza) in pri besedi strank, ni bila nujna, pač pa sodišče na koncu 5. strani sodbe zapiše le, "da je bil obdolženi že zaslišan, njegova prisotnost pa ni bila nujna za nadaljnji dokazni postopek, na kar je bil tudi ustrezno opozorjen". Glede enakih očitkov, ki so vsebovani v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, pa ni jasnih razlogov zavzelo niti pritožbeno sodišče.

Relevantno procesno dejansko stanje

Relevantno procesno dejansko stanje

7.Vrhovno sodišče po pregledu kazenskega spisa sledi predstavljeni kronologiji razpisanih in opravljenih narokov za glavno obravnavo, ki jo je izčrpno in poglobljeno izpostavilo prvostopenjsko sodišče (2. tč. obrazložitve sodbe). Tako iz obrazložitve sodbe, kot tudi iz zapisnikov posameznih narokov in ostalih listin v spisu izhajajo naslednje okoliščine:

7.Vrhovno sodišče po pregledu kazenskega spisa sledi predstavljeni kronologiji razpisanih in opravljenih narokov za glavno obravnavo, ki jo je izčrpno in poglobljeno izpostavilo prvostopenjsko sodišče (2. tč. obrazložitve sodbe). Tako iz obrazložitve sodbe, kot tudi iz zapisnikov posameznih narokov in ostalih listin v spisu izhajajo naslednje okoliščine:

− sodišče razpisanega naroka za glavno obravnavo dne 11. 1. 2023 po zaprosilu obsojenca, naj se glavna obravnava ne opravi (saj se je dogovoril za zagovarjanje z odvetnikom) in v luči zasledovanja obsojenčeve pravice do obrambe z zagovornikom, ni opravilo in je obravnavo preložilo na dne 23. 3. 2023 (list. št. 27-28);

− sodišče razpisanega naroka za glavno obravnavo dne 11. 1. 2023 po zaprosilu obsojenca, naj se glavna obravnava ne opravi (saj se je dogovoril za zagovarjanje z odvetnikom) in v luči zasledovanja obsojenčeve pravice do obrambe z zagovornikom, ni opravilo in je obravnavo preložilo na dne 23. 3. 2023 (list. št. 27-28);

− na glavno obravnavo dne 23. 3. 2023 je obsojenec pristopil s 16-minutno zamudo, pri čemer je sodišče ob začetku naroka, zaradi obsojenčeve nenavzočnosti sprejelo sklep, da se izven glavne obravnave zasliši pooblaščenka oškodovane družbe, s čimer je obsojenec po prihodu na narok soglašal; obsojenec je tedaj povedal, da mu je zagovornik predhodno naznanil, da na narok ne bo pristopil, ker ni prejel vabila; sodišče je novo glavno obravnavo razpisalo za dne 8. 6. 2023 (list. št. 37 - 39) ter jo naknadno zaradi odsotnosti sodnika preložilo na dne 13. 6. 2023 (list. št. 42), o čemer so bile stranke pravočasno obveščene;

− na glavno obravnavo dne 23. 3. 2023 je obsojenec pristopil s 16-minutno zamudo, pri čemer je sodišče ob začetku naroka, zaradi obsojenčeve nenavzočnosti sprejelo sklep, da se izven glavne obravnave zasliši pooblaščenka oškodovane družbe, s čimer je obsojenec po prihodu na narok soglašal; obsojenec je tedaj povedal, da mu je zagovornik predhodno naznanil, da na narok ne bo pristopil, ker ni prejel vabila; sodišče je novo glavno obravnavo razpisalo za dne 8. 6. 2023 (list. št. 37 - 39) ter jo naknadno zaradi odsotnosti sodnika preložilo na dne 13. 6. 2023 (list. št. 42), o čemer so bile stranke pravočasno obveščene;

− dne 11. 6. 2023 ob 17.57 uri (sodišče je prejelo sporočilo dne 12. 6. 2023 ob 7.27 uri), je zagovornik preko elektronske pošte zaprosil sodišče za preložitev naroka, razpisanega za dne 13. 6. 2023, kot opravičljiv razlog pa navedel bolniški stalež zaradi hčerkine bolezni, kar je podkrepil z zdravniškim izvidom (list. št. 54 - 57); temu je sodišče sledilo in narok preložilo na dne 7. 7. 2023 (list. št. 58), o čemer je zagovornik obvestil obsojenca (list. št. 60);

− dne 11. 6. 2023 ob 17.57 uri (sodišče je prejelo sporočilo dne 12. 6. 2023 ob 7.27 uri), je zagovornik preko elektronske pošte zaprosil sodišče za preložitev naroka, razpisanega za dne 13. 6. 2023, kot opravičljiv razlog pa navedel bolniški stalež zaradi hčerkine bolezni, kar je podkrepil z zdravniškim izvidom (list. št. 54 - 57); temu je sodišče sledilo in narok preložilo na dne 7. 7. 2023 (list. št. 58), o čemer je zagovornik obvestil obsojenca (list. št. 60);

− dne 6. 7. 2023 ob 18.23 uri (sodišče je prejelo sporočilo dne 7. 7. 2023 ob 7.32 uri), je zagovornik preko elektronske pošte sodišče obvestil, da naj bi se obsojenec zaradi zdravstvenih težav nahajal na UKC Ljubljana, pri čemer se je zagovornik zavezal, da bo obsojenec utemeljenost svojega izostanka podkrepil z izvidi takoj, ko jih prejme, ter dodal, da se naroka v dogovoru z obsojencem in iz razlogov smotrnosti tudi sam ne bo udeležil (list. št. 68); sodišče je s strani zagovornika prejelo opravičilo z zdravniškim izvidom, ki mu ga je posredoval obsojenec (list. št. 70, priloga B1), iz katerega niso izhajali utemeljeni razlogi za opravičljiv izostanek iz naroka (do česar se je sodišče podrobno opredelilo v sodbi), zato je sodišče obsojenčev izostanek štelo za neopravičen; sodišče zaradi morebitnega naknadnega ustreznega obsojenčevega opravičila glavne obravnave ni opravilo in jo je preložilo na dne 22. 9. 2023 (list. št. 72);

− dne 6. 7. 2023 ob 18.23 uri (sodišče je prejelo sporočilo dne 7. 7. 2023 ob 7.32 uri), je zagovornik preko elektronske pošte sodišče obvestil, da naj bi se obsojenec zaradi zdravstvenih težav nahajal na UKC Ljubljana, pri čemer se je zagovornik zavezal, da bo obsojenec utemeljenost svojega izostanka podkrepil z izvidi takoj, ko jih prejme, ter dodal, da se naroka v dogovoru z obsojencem in iz razlogov smotrnosti tudi sam ne bo udeležil (list. št. 68); sodišče je s strani zagovornika prejelo opravičilo z zdravniškim izvidom, ki mu ga je posredoval obsojenec (list. št. 70, priloga B1), iz katerega niso izhajali utemeljeni razlogi za opravičljiv izostanek iz naroka (do česar se je sodišče podrobno opredelilo v sodbi), zato je sodišče obsojenčev izostanek štelo za neopravičen; sodišče zaradi morebitnega naknadnega ustreznega obsojenčevega opravičila glavne obravnave ni opravilo in jo je preložilo na dne 22. 9. 2023 (list. št. 72);

− dne 22. 9. 2023 na glavno obravnavo nista pristopila ne obsojenec ne njegov zagovornik, pristopil pa je zagovornikov substitut, ki je povedal, da naj bi imel obsojenec istega dne ob 9.00 uri razgovor zaradi opravljanja družbeno koristnega dela (ki mu je bilo izrečeno s sodbo v drugi kazenski zadevi), pri čemer se je zagovornikov substitut zavezal, da bo obsojenec sodišču naknadno poslal potrdilo (list. št. 82), česar obsojenec ni storil, zato je sodišče njegov izostanek štelo za neopravičen; sodišče glavne obravnave ni opravilo in jo je preložilo na dne 10. 11. 2023 ter naknadno odredilo, da se obsojenca privede s silo (list. št. 86);

− dne 22. 9. 2023 na glavno obravnavo nista pristopila ne obsojenec ne njegov zagovornik, pristopil pa je zagovornikov substitut, ki je povedal, da naj bi imel obsojenec istega dne ob 9.00 uri razgovor zaradi opravljanja družbeno koristnega dela (ki mu je bilo izrečeno s sodbo v drugi kazenski zadevi), pri čemer se je zagovornikov substitut zavezal, da bo obsojenec sodišču naknadno poslal potrdilo (list. št. 82), česar obsojenec ni storil, zato je sodišče njegov izostanek štelo za neopravičen; sodišče glavne obravnave ni opravilo in jo je preložilo na dne 10. 11. 2023 ter naknadno odredilo, da se obsojenca privede s silo (list. št. 86);

− dne 10. 11. 2023 ob 7.08 uri, je zagovornik preko elektronske pošte sodišče obvestil, da sam na narok ne bo pristopil zaradi udeležbe v drugi kazenski zadevi, pri čemer je imel za konkretno zadevo v Ljubljani dogovorjenega substituta, a je dan prej prišlo do odpovedi in dodal, da ne predlaga preklica naroka, saj se je z obsojencem dogovoril, da se bo strinjal, da se narok opravi v odsotnosti zagovornika in da se bo branil z molkom; hkrati je zagovornik sodišče zaprosil, da se naslednji narok razpiše v januarju 2024 zaradi njegove prezasedenosti (list. št. 94); obsojenec je na narok pristopil sam in izjavil, da se bo branil z molkom, na vprašanja pa ne bo odgovarjal (list. št. 100) kot je bilo sodišču predhodno sporočeno s strani njegovega zagovornika (list. št. 96); sodišče je zaradi izvedbe dokaznega postopka, ob upoštevanju zagovornikove zasedenosti, glavno obravnavo razpisalo na dne 24. 1. 2024.

− dne 10. 11. 2023 ob 7.08 uri, je zagovornik preko elektronske pošte sodišče obvestil, da sam na narok ne bo pristopil zaradi udeležbe v drugi kazenski zadevi, pri čemer je imel za konkretno zadevo v Ljubljani dogovorjenega substituta, a je dan prej prišlo do odpovedi in dodal, da ne predlaga preklica naroka, saj se je z obsojencem dogovoril, da se bo strinjal, da se narok opravi v odsotnosti zagovornika in da se bo branil z molkom; hkrati je zagovornik sodišče zaprosil, da se naslednji narok razpiše v januarju 2024 zaradi njegove prezasedenosti (list. št. 94); obsojenec je na narok pristopil sam in izjavil, da se bo branil z molkom, na vprašanja pa ne bo odgovarjal (list. št. 100) kot je bilo sodišču predhodno sporočeno s strani njegovega zagovornika (list. št. 96); sodišče je zaradi izvedbe dokaznega postopka, ob upoštevanju zagovornikove zasedenosti, glavno obravnavo razpisalo na dne 24. 1. 2024.

Dne 24. 1. 2024 ob 7.27 uri, dne 7. 3. 2024 ob 7.21 uri in dne 3. 4. 2024 ob 5.39 uri (kljub vložnikovemu navajanju v zahtevi, da je bilo sporočilo posredovano ob 7.39 uri, čas, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje, izhaja tudi iz spisa), je zagovornik preko elektronske pošte sodišču najavil obsojenčevo in svojo odsotnost z razpisanih narokov za glavno obravnavo. Kot vzrok za izostanek z narokov je navajal obsojenčevo bolezen (v vseh treh primerih, list. št. 118, 156, 182), pri čemer je za dne 24. 1. 2024 dodatno navedel, da obsojenec sodišču ni pošiljal opravičila, ker je napak razumel, da so vse obravnave do vključno 24. 1. 2024 preklicane zaradi protesta sodnikov (list. št. 118).

8.Dne 24. 1. 2024 ob 7.27 uri, dne 7. 3. 2024 ob 7.21 uri in dne 3. 4. 2024 ob 5.39 uri (kljub vložnikovemu navajanju v zahtevi, da je bilo sporočilo posredovano ob 7.39 uri, čas, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje, izhaja tudi iz spisa), je zagovornik preko elektronske pošte sodišču najavil obsojenčevo in svojo odsotnost z razpisanih narokov za glavno obravnavo. Kot vzrok za izostanek z narokov je navajal obsojenčevo bolezen (v vseh treh primerih, list. št. 118, 156, 182), pri čemer je za dne 24. 1. 2024 dodatno navedel, da obsojenec sodišču ni pošiljal opravičila, ker je napak razumel, da so vse obravnave do vključno 24. 1. 2024 preklicane zaradi protesta sodnikov (list. št. 118).

9.Zagovornik je svojo odsotnost utemeljeval z navajanjem naslednjih razlogov: (i) da obramba v obravnavanem primeru ni obvezna, zato se je v soglasju z obsojencem ne bo udeležil, prav tako pa ima vzporedno tudi preiskavo (z odrejenim priporom) v drugi kazenski zadevi (razlog za odsotnost iz naroka dne 24. 1. 2024, list. št. 118); (ii) da je bil zaseden zaradi razglasitve sodbe v drugi kazenski zadevi (razlog za odsotnost z naroka dne 7. 3. 2023, list. št. 156); in (iii) da je svojo odsotnost utemeljeval kot posledico obsojenčeve bolezni (razlog za odsotnost z naroka dne 3. 4. 2024, list. št. 182, priloga B3).

Zagovornik je svojo odsotnost utemeljeval z navajanjem naslednjih razlogov: (i) da obramba v obravnavanem primeru ni obvezna, zato se je v soglasju z obsojencem ne bo udeležil, prav tako pa ima vzporedno tudi preiskavo (z odrejenim priporom) v drugi kazenski zadevi (razlog za odsotnost iz naroka dne 24. 1. 2024, list. št. 118); (ii) da je bil zaseden zaradi razglasitve sodbe v drugi kazenski zadevi (razlog za odsotnost z naroka dne 7. 3. 2023, list. št. 156); in (iii) da je svojo odsotnost utemeljeval kot posledico obsojenčeve bolezni (razlog za odsotnost z naroka dne 3. 4. 2024, list. št. 182, priloga B3).

10.Navkljub zagovornikovemu vsakokratnemu zatrjevanju oziroma obljubam, da bo za sleherni izostanek obsojenec sodišču naknadno priložil ustrezno zdravniško opravičilo, tega nista storila ne obsojenec ne zagovornik (ne med glavno obravnavo ne kasneje). Ker sodišče ni prejelo nobenih dokazil, na podlagi katerih bi lahko odločalo o opravičljivih razlogih za odsotnost obdolženca in njegovega zagovornika, je naroke dne 24. 1., 7. 3. in 3. 4. opravilo v njuni nenavzočnosti in dne 3. 4. 2024 tudi razglasilo sodbo.

Navkljub zagovornikovemu vsakokratnemu zatrjevanju oziroma obljubam, da bo za sleherni izostanek obsojenec sodišču naknadno priložil ustrezno zdravniško opravičilo, tega nista storila ne obsojenec ne zagovornik (ne med glavno obravnavo ne kasneje). Ker sodišče ni prejelo nobenih dokazil, na podlagi katerih bi lahko odločalo o opravičljivih razlogih za odsotnost obdolženca in njegovega zagovornika, je naroke dne 24. 1., 7. 3. in 3. 4. opravilo v njuni nenavzočnosti in dne 3. 4. 2024 tudi razglasilo sodbo.

O kršitvah določb kazenskega postopka - razlogi v sodbi višjega sodišča

O kršitvah določb kazenskega postopka - razlogi v sodbi višjega sodišča

Ne držijo navedbe vložnika, da glede enakih očitkov, ki so vsebovani v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, ni jasnih razlogov zavzelo niti pritožbeno sodišče. Drži sicer, da se je pritožbeno sodišče do obsojenčeve navzočnosti na glavni obravnavi opredelilo z argumentom, da je prvostopenjsko sodišče zakonski pogoj skopo pojasnilo (8. tč. obrazložitve sodbe), a slednje še ne pomeni, da je pritožbenemu sodišču moč očitati popolne nejasnosti razlogov. Pritožbeno sodišče se je v nadaljevanju opredelilo do postopanja prvostopenjskega sodišča in obrazložilo, zakaj na podlagi razpolaganja z dokazi v kazenskem spisu, s katerimi je bil obsojenec brez dvoma seznanjen, in očitki, ki so bili obsojencu znani že od začetka kazenskega postopka, prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno dodatno pojasnjevati obsojenčeve nujnosti na glavni obravnavi, ter še dodatno zapisalo, da tudi samo pritrjuje presoji, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje.

11.Ne držijo navedbe vložnika, da glede enakih očitkov, ki so vsebovani v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, ni jasnih razlogov zavzelo niti pritožbeno sodišče. Drži sicer, da se je pritožbeno sodišče do obsojenčeve navzočnosti na glavni obravnavi opredelilo z argumentom, da je prvostopenjsko sodišče zakonski pogoj skopo pojasnilo (8. tč. obrazložitve sodbe), a slednje še ne pomeni, da je pritožbenemu sodišču moč očitati popolne nejasnosti razlogov. Pritožbeno sodišče se je v nadaljevanju opredelilo do postopanja prvostopenjskega sodišča in obrazložilo, zakaj na podlagi razpolaganja z dokazi v kazenskem spisu, s katerimi je bil obsojenec brez dvoma seznanjen, in očitki, ki so bili obsojencu znani že od začetka kazenskega postopka, prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno dodatno pojasnjevati obsojenčeve nujnosti na glavni obravnavi, ter še dodatno zapisalo, da tudi samo pritrjuje presoji, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje.

12.Prav tako ne držijo niti vložnikovi očitki o tem, da so nejasne navedbe pritožbenega sodišča, da je imel obsojenec v konkretnem primeru zagovornika (9. tč. obrazložitve sodbe), saj ta okoliščina ne more zadostiti pogoju o sojenju v nenavzočnosti, ko gre za izvedbo najbolj obremenilnih dokazov. Pritožbeno sodišče v okviru presoje zakonskega pogoja, ki ga izpostavlja vložnik v zahtevi, z argumentom o formalni obrambi obsojenca utrjuje svoje stališče o pravilnosti presoje prvostopenjskega sodišča, s tem, ko je dodalo, da niti obsojenčeve, niti zagovornikove odsotnosti sodišče ni moglo šteti za opravičljive.

Prav tako ne držijo niti vložnikovi očitki o tem, da so nejasne navedbe pritožbenega sodišča, da je imel obsojenec v konkretnem primeru zagovornika (9. tč. obrazložitve sodbe), saj ta okoliščina ne more zadostiti pogoju o sojenju v nenavzočnosti, ko gre za izvedbo najbolj obremenilnih dokazov. Pritožbeno sodišče v okviru presoje zakonskega pogoja, ki ga izpostavlja vložnik v zahtevi, z argumentom o formalni obrambi obsojenca utrjuje svoje stališče o pravilnosti presoje prvostopenjskega sodišča, s tem, ko je dodalo, da niti obsojenčeve, niti zagovornikove odsotnosti sodišče ni moglo šteti za opravičljive.

V razlogih sodbe višjega sodišča zato ni mogoče prepoznati kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, in še manj kršitev 395. člena ZKP. Višje sodišče je pritožbene navedbe presodilo in - tudi s sklicevanjem na razloge prvostopenjskega sodišča - za svojo presojo navedlo razloge.

V razlogih sodbe višjega sodišča zato ni mogoče prepoznati kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, in še manj kršitev 395. člena ZKP. Višje sodišče je pritožbene navedbe presodilo in - tudi s sklicevanjem na razloge prvostopenjskega sodišča - za svojo presojo navedlo razloge.

O kršitvah pravice do sojenja v navzočnosti

O kršitvah pravice do sojenja v navzočnosti

12.Vložnik po vsebini zatrjuje kršitev pravice do sojenja v navzočnosti (29. člen Ustave RS), s tem pa tudi absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je bila glavna obravnava opravljena brez navzočnosti oseb, katerih navzočnost je obvezna. Zahtevo opira na naslednje trditve: (i) da sta sodišči zmotno presodili, da so pogoji za sojenje v nenavzočnosti izpolnjeni (442. člen ZKP), ker je bila obsojenčeva navzočnost nujna zaradi izvajanja obremenilnih dokazov (tj. zaslišanja policista Rada Jakoba Kara, na naroku dne 7. 3. 2024, in ogled posnetkov nadzornih kamer na naroku dne 24. 1. 2024 in 7. 3. 2024); (ii) da je zmotno stališče sodišč, da naj bi se obsojenec pravici do sojenja v navzočnosti odpovedal; in (iii) da bi moralo sodišče pred odločitvijo o sojenju v obsojenčevi nenavzočnosti poseči po prisilnih ukrepih, tj. privedbi in priporu.

13.Vrhovno sodišče sprejema vložnikovo stališče, da iz obsojenčevega ravnanja ni mogoče prepoznati, da bi se odpovedal pravici do sojenja v navzočnosti (in drugim jamstvom, ki so povezana z navzočnostjo na sojenju). Podlage za takšno ugotovitev ni. Čeprav je bil obsojenec v obravnavani zadevi zaslišan pred sodečim sodnikom, se njegov položaj bistveno razlikuje od položaja, kot ga je obravnavalo Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) v odločbi Up-124/04 z dne 9. 11. 2006 (in v kateri je ugotovilo, da obdolženec razloga za izostanek sploh ni navedel in ni utemeljeval predloga za preložitev obravnave; 16. točka obrazložitve).

14.V obravnavani zadevi pa, na drugi strani, prav tako ne gre za položaj, v katerem bi sodišče z izvedbo narokov glavne obravnave obsojenca v celoti prikrajšalo za vsakršno možnost izvrševanja pravice do obrambe. Zlasti ne gre za položaj, ki ga je Ustavno sodišče obravnavalo v odločbi Up-328/03 z dne 12. 5. 2005, v kateri je opozorilo na napačnost stališča, da naj bi s svojo nenavzočnostjo obdolženec sprejemal vsa (tudi nepredvidljiva) tveganja, povezana z izvrševanjem pravic obrambe. V obravnavani zadevi se vsebina obtožbe ni spreminjala, obtožna predloga sta mu bila vročena, obsojenec pa je bil na naroku dne 10. 11. 2023 zaslišan. Obremenilna dokaza, ki sta za vložnika pomembna, sta bila predlagana že v obtožnih predlogih z dne 7. 11. 2022 in 8. 5. 2023, na vse naroke pa je bil obsojenec pravilno in pravočasno vabljen. O možnosti, da sodišče glavno obravnavo opravi v njegovi navzočnosti, je bil obsojenec osebno poučen na naroku dne 10. 11. 2023 (list. št. 99). Na istem naroku je bil tudi opozorjen na pravico navajati dejstva, postavljati vprašanja pričam in predlagati dokaze, in na dolžnost odzivati se na vabila sodišča.

15.To pomeni, da imamo pred seboj položaj, v katerem je obsojenec v postopku pred sodiščem prve stopnje vztrajno sporočal sodišču, da se obravnave želi udeležiti, ob tem pa mu je bilo omogočeno, da svojo pravico tudi učinkovito izvršuje. Prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati, da bi obsojenčevo ravnanje prestrogo presojalo in preozko razumelo zahteve, ki izhajajo iz pravice do sojenja v navzočnosti. Naroke za glavno obravnavo je večkrat preložilo prav zaradi zagotavljanja obsojenčevih jamstev v kazenskem postopku. Na to kažejo vsaj naslednje okoliščine: (i) sodišče je obsojencu večkrat vročalo vabila preko detektiva, da bi se njegova navzočnost na glavni obravnavi zagotovila; (ii) upoštevalo je želje o preložitvi narokov, ki jih je izrazil obsojenec, in pri razpisu naroka tudi upoštevalo zaseden urnik zagovornika; (iii) preložilo je pet narokov, preden je narok dne 10. 11. 2023 opravilo v nenavzočnosti obrambe; in (iv) v pričakovanju ustreznega zdravniškega opravičila je glavno obravnavo preložilo (narok dne 7. 7. 2023) oziroma jo prekinilo in nadaljevalo, ko tekom dneva ni prejelo obljubljenega zdravniškega potrdila (narok dne 3. 4. 2024).

16.Vložnik pričakuje ugotovitev kršitve zaradi napačne presoje nujnosti njegove navzočnosti na glavni obravnavi in zaradi opustitve uporabe prisilnih sredstev. Vendar pa Vrhovno sodišče zahtevi ne more slediti. Ne prvostopenjsko ne drugostopenjsko sodišče v obsojenčevem ravnanju nista prepoznali zlorabe pravice do sojenja v navzočnosti. Vendar pa to ne pomeni, da te presoje ne more opraviti Vrhovno sodišče, ko presoja, ali naj zagotovi sodno varstvo pravici, katere kršitev zatrjuje vložnik. Vrhovno sodišče je, tako kot druga kazenska sodišča, dolžno onemogočiti vsakršno zlorabo procesnih pravic (15. člen ZKP). Pri tem pazi tudi, ali pomeni zatrjevanje kršitve v zahtevi za varstvo zakonitosti nadaljevanje zlorabe pravice v postopku pred pravnomočno sodbo, in torej le nadaljnje uresničevanje prvotnega namena obstruirati tek postopka (npr. v sodbi I Ips 53718/2020 z dne 13. 2. 2023, 30. točka obrazložitve; I Ips 40945/2018 z dne 13. 5. 2021, 76. - 77. točka obrazložitve). S takšnimi zahtevami vložniki le na videz pričakujejo sodno varstvo zatrjevanih procesnih jamstev.

17.Po presoji Vrhovnega sodišča pomeni ravnanje obrambe pri izvrševanju pravice do navzočnosti na narokih dne 24. 1., 7. 3. in 3. 4. 2024 zlorabo te pravice z namenom preprečiti tek kazenskega postopka. Na to kažejo naslednje okoliščine: (i) kljub vsakokratnem zatrjevanju zdravstvenih razlogov za izostanek (kar je sicer dopusten razlog; peti odstavek 193. člena ZKP) ne obsojenec ne njegov zagovornik nista predložila kakršnihkoli dokazil, ki bi omogočala presojo opravičljivosti izostanka. Prvostopenjsko sodišče pri tem dokaznih zahtev iz šestega odstavka 193. člena ZKP očitno ni razlagalo prestrogo, saj je pristopilo tudi k presoji opravičljivosti izostanka (na naroku 3. 4. 2023) zgolj na podlagi fotografij, ki naj bi izkazovale obsojenčev zobobol s hudo oteklino; (ii) ob vseh treh priložnostih je zagovornik obljubil predložitev zdravstvenih potrdil. Ne prej in ne kasneje tega ne zagovornik ne obsojenec nista storila. Te možnosti tudi v pritožbenem postopku - ko je imel obsojenec prvič možnost zahtevati sodno varstvo zaradi ravnanja prvostopenjskega sodišča - nista izkoristila; (iii) v obsojenčevem ravnanju je prepoznaven vzorec, po katerem je bil sodišču razlog za izostanek sporočen zjutraj, tik pred uro razpisane glavne obravnave, preko zagovornika (z elektronskim sporočilom), brez vsakršnega osebnega stika; (iv) in končno, obsojenec je tudi svojemu zagovorniku dal navodilo, naj se obravnave ne udeleži (kot zapiše vložnik na 4. strani zahteve, kot že poprej na 3. strani pritožbe; list. št. 213).

18.Te okoliščine skupaj kažejo, da je obsojenec svojo pravico do sojenja v navzočnosti izvrševal z namenom preprečiti vsakršno razpravljanje v kazenski zadevi - pa čeprav le v navzočnosti zagovornika in o pogojih za izvedbo sojenja v obsojenčevi nenavzočnosti.

19.Prvič, predložitev dokazil o razlogih za izostanek je odločilen pokazatelj, da obdolženec v dobri veri izvršuje pravico do sojenja v navzočnosti. In nasprotno, odsotnost (predhodnih ali naknadnih) dokazil je okoliščina, ki kaže, da je obsojenec z golim zatrjevanjem zdravstvenih razlogov, svojo pravico zlorabljal zato, da bi povzročil zastoj v postopku in preprečil razpravljanje v kazenski zadevi.

20.Drugič, to velja toliko bolj, ker je obsojenec na enak način ravnal večkrat v postopku, v daljšem časovnem obdobju, in zato opustitve predložitve dokazil ni več mogoče pripisati njegovi nevednosti ali nezmožnosti pridobiti ustrezna dokazila. Nenazadnje je obsojenec ob prvih poskusih sodišča, da izvede narok za glavno obravnavo, pokazal, da razume zahtevo po izkazovanju opravičljivih razlogov za izostanek z glavne obravnave.

21.In tretjič, navodilo zagovorniku, naj se tudi sam ne udeleži postopka, kaže, da si je obsojenec celovito prizadeval preprečiti izpolnitev predpostavk za izvedbo narokov glavne obravnave, čemur je zagovornik (sicer samostojni procesni udeleženec, ki naj bi ravnal v korist obdolženca) sledil in s tem še sam prispeval k udejanjanju obsojenčevega obstruktivnega namena.

22.Takšno izvrševanje pravice do sojenja v navzočnosti očitno nasprotuje namenu tega procesnega jamstva. To procesno jamstvo omogoča obdolžencem, da pri procesnih dejanjih tvorno sodelujejo, spremljajo potek postopka in se odzivajo na ravnanja nasprotne stranke, sodišča in drugih udeležencev, ter se izjavljajo o vseh pravno pomembnih okoliščinah. Z drugimi besedami, namen procesnega jamstva je okrepiti razpravljanje v kazenskem postopku, kar je neogibno za zagotavljanje kontradiktornega postopka. Izvrševanje z namenom preprečiti razpravljanje v kazenski zadevi pa je z namenom tega jamstva očitno v nasprotju.

23.Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da tudi vložnik s svojo zahtevo le na videz pričakuje sodno varstvo obsojenčeve pravice do sojenja v navzočnosti in zahtevi ni mogoče ugoditi. Izvrševanje pravice do sojenja v navzočnosti na način, ki ga je izbral obsojenec in ki nasprotuje namenu tega procesnega jamstva, sodnega varstva ne more uživati. Zatrjevanju kršitve pravice do sojenja v navzočnosti in kršitve iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zato Vrhovno sodišče ne more slediti.

C.

20.Iz teh razlogov je Vrhovno sodišče zahtevo na podlagi prvega odstavka 425. člena ZKP zavrnilo.

21.O stroških postopka je odločilo na podlagi 98.a člena ZKP, ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP, upoštevajoč obsojenčevo premoženjsko stanje, kot je ugotovljeno v pravnomočni sodbi.

22.Ker je zahtevo zavrnilo, o predlogu za prekinitev izvršitve izpodbijane sodbe ni bilo treba posebej odločati.

23.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 15, 442, 442/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.