Jedro

Odtujitev stvari ali pravice po nastanku litispendence povzroči spremembo v matrerialnopravnem, ne pa v procesnopravnem razmerju. Tako tožnik ostane še naprej tožnik (subjekt procesnopravnega razmerja), čeprav je vtoževano terjatev po nastopu litispendence cediral nekomu drugemu. Tisti, ki je pridobil terjatev (cesionar), namreč ne stopi avtomatično v proces (namesto) cedenta. Za to je potrebna tudi privolitev nasprotne stranke, sicer cesionar ni upravičen procesno uveljavljati materialnopravnega zahtevka (odstopljene terjatve).

Stranki, ki je prenehala obstajati pred izdajo pritožbene odločbe in ki zaradi zaključka stečaja nima pravnega naslednika, ni mogoče pravno učinkovito vročiti sodbe sodišča druge stopnje. Prav tako (zaradi prekinitve postopka) ne more pravno učinkovito opraviti pravdnih dejanj v revizijskem postopku. Ob takšni procesni situaciji (ko ni pogojev za nadaljevanje pravdnega postopka) pa nasprotna stranka ne more biti v negotovosti glede svojega pravnega položaja. Zato nima pravnega interesa za revizijo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 543.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.6.1992 do plačila ter ji povrne 286.814,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.4.1999 do plačila (sodba z dne 22.4.1999, opr. št. II Pg 526/92-52). Sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (sodba z dne 11.10.2000, opr. št. I Cpg 1098/99).

Tožena stranka je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V njej je predlagala razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijska pravna naziranja je dopolnila v zakonskem roku. Istočasno pa je obvestila sodišče, da je bila tožeča stranka dne 25.2.2000 zaradi zaključka stečajnega postopka izbrisana iz registra. O tem je predložila tudi dokaze (priloge B25 - B28).

Tožeča stranka je na revizijo odgovorila. V njej je kot neutemeljene prerekala revidentkine navedbe ter predlagala zavrnitev revizije in povrnitev stroškov revizijskega odgovora. Tako kot tožena stranka je svoja pravna naziranja dopolnila.

Revizijsko sodišče o reviziji ni odločilo, ampak je spis vrnilo sodišču prve stopnje, ki je pozvalo toženo stranko, da izjavi, ali predlaga nadaljevanje (prekinjenega) postopka s cesionarjem "A..., A-4600 Wels, Avstrija", kateremu je tožeča stranka (dne 9.7.1993) odstopila sporno terjatev (poziv z dne 24.9.2001, opr. št. II Pg 526/92-81). Cesionarja (upnika odstopljene terjatve) pa je pozvalo, da izjavi, ali prevzema postopek (sklep z dne 15.10.2001, opr. št. II Pg 526/92-82). Cesionar je izjavil, da prevzema postopek, medtem ko je tožena stranka proti navedenemu sklepu vložila pritožbo, ki pa jo je sodišče druge stopnje kot nedovoljeno zavrglo (sklep z dne 21.3.2002, opr. št. I Cpg 109/2002).

Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja tožeče stranke, nadaljuje z dnem 16.11.2001, ko je cesionar prevzel postopek (sklep z dne 15.5.2002, opr. št. II Pg 526/92-95), medtem ko je tožena stranka proti navedenemu sklepu vložila pritožbo, ki pa ji je sodišče druge stopnje ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (sklep z dne 23.9.2003, opr. št. I Cpg 652/2002).

Revizija ni dovoljena.

(1) Če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, ni to ovira, da se pravda med istimi strankami ne dokonča (prvi odstavek 195. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77)).

Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, more stopiti v pravdo namesto tožnika oziroma toženca samo tedaj, če v to privolita obe stranki (drugi odstavek 195. člena ZPP/77).

(2) Odtujitev stvari ali pravice po nastanku litispendence povzroči spremembo v materialnopravnem, ne pa v procesnopravnem razmerju. Tako tožnik ostane še naprej tožnik (subjekt procesnopravnega razmerja), čeprav je vtoževano terjatev po nastopu litispendence cediral nekomu drugemu. Tisti, ki je pridobil terjatev (cesionar), namreč ne stopi avtomatično v proces (namesto cedenta). Za to je potrebna tudi privolitev nasprotne stranke, ki pa je tožena stranka v obravnavanem gospodarskem sporu, kljub pozivu sodišča prve stopnje (z dne 24.9.2001), ni podala. Cesionar torej ni naslednik tožeče stranke v procesnopravnem razmerju. Zato tudi ni upravičen procesno uveljavljati materialnopravnega zahtevka (odstopljene terjatve).

Takšno je tudi stališče pravne teorije (glej na primer univ. prof. dr. Jože Juhart: "Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije", Univerzitetna založba v Ljubljani, 1961, str. 284-285, § 99). (3) Ker tožena stranka, kljub pozivu sodišča prve stopnje (z dne 24.9.2001), ni predlagala nadaljevanja postopka s cesionarjem, cesionar po prenehanju tožeče stranke tudi ne more vstopiti v pravdo kot intervenient (poleg tožeče stranke niti namesto nje).

(4) Ker torej ni prišlo do zamenjave stranke, je cedent ostal tožnik. Vendar je bil zaradi zaključka stečajnega postopka izbrisan iz registra. Ker pa so bila pred njegovim prenehanjem v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja, je pritožbeno sodišče lahko kljub prekinitvi postopka izdalo odločbo o pritožbi (kar je v skladu s sodno prakso, ki jo je Vrhovno sodišče uveljavilo s sodbo z dne 4.12.1998, opr. št. III Ips 41/97).

(5) Vendar pa tožeči stranki, ki je prenehala obstajati in ki zaradi zaključka stečaja nima pravnega naslednika, ni mogoče pravno učinkovito vročiti sodbe sodišča druge stopnje. Prav tako (zaradi prekinitve postopka) ne more pravno učinkovito opraviti pravdnih dejanj v revizijskem postopku. Ob takšni pravni situaciji (ko ni pogojev za nadaljevanje prekinjenega postopka) pa tožena stranka ne more biti v negotovosti glede svojega pravnega položaja. Torej nima pravnega interesa za revizijo.

(6) Zato, saj zaradi prekinitve postopka tudi ni pogojev za meritorno odločanje o reviziji tožene stranke, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo, ker tega (pred ponovno predložitvijo spisa) ni storilo že sodišče prve stopnje (392. člen v zvezi z drugim odstavkom 389. člena ZPP/77). Po prekinitvi postopka zaradi prenehanja pravne osebe (3. točka 212. člena ZPP/77) bi namreč lahko postopek prevzel le njen pravni naslednik (prvi odstavek 215. člena ZPP/77), vendar pa (kot je bilo že navedeno) tožeča stranka, ki je prenehala zaradi stečaja, nima pravnega naslednika.

(7) Tožena stranka z revizijo sicer ni uspela. Vendar pa ji revizijsko sodišče vseeno (glede na dano procesno situacijo) ni v skladu s prvim odstavkom 166. člena ZPP/77 naložilo plačila stroškov revizijskega odgovora. Tožeča stranka, ki je prenehala obstajati pred revizijskim postopkom, nima pa pravnega naslednika, namreč v tem postopku ni mogla pravno učinkovito opraviti pravnih dejanj. Zato tudi ne more biti upravičena do povrnitve stroškov revizijskega postopka.