Jedro

Prizidek je treba šteti za del stavbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijano odločbo odločil, da morajo v izreku te odločbe navedeni inšpekcijski zavezanci, med njimi tožnik, takoj po vročitvi te odločbe prenehati z uporabo dela stavbe: večkapne lesene strehe in podstrešne etaže, ki je locirana na parceli št. ..., k. o. ..., katera ima v uradnih geodetskih evidencah številko ..., k. o. ..., saj ne izpolnjuje bistvenih zahtev, tako da neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi in promet (1. točka izreka), ter da morajo inšpekcijski zavezanci na svoje stroške v roku 2 mesecev od prejema odločbe na predhodno navedenem delu objekta izvesti naslednja vzdrževalna dela: a. zamenjati obstoječe lesene špirovce in b. zamenjati opečno kritino komplet z njeno podkonstrukcijo (2. točka izreka). Prvostopenjski organ je za nedovoljen objekt izrekel posebne prepovedi iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona – GZ (3. točka izreka), odredil označitev objekta s tablo (4. točka izreka), podal opozorilo po prvem odstavku 89. člena GZ (5. točka izreka) ter navedel, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) in da v tem postopku niso nastali posebni stroški (7. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbena inšpektorica opravila inšpekcijski pregled predmetne večstanovanjske stavbe, ob tem pa na zapisnik ugotovila, da lesena streha objekta predstavlja nevarni del objekta, ker je nosilna lesena konstrukcija dotrajana zaradi zamakanja (slabo vzdrževanje) in ker so opečni strešniki dotrajani, zamaknjeni in v fazi razpadanja. Streha zato neposredno ogroža življenje in zdravje ljudi. Nihče izmed inšpekcijskih zavezancev na ugotovitveni zapisnik ni imel pripomb. Prvostopenjski organ je skladno s prvim odstavkom 85. člena GZ zato odredil vzdrževalna dela na objektu in določil rok za njihovo izvedbo, ob tem pa skladno z GZ izrekel tudi posebne prepovedi v zvezi z objektom, odredil njegovo označitev s tablo in izrekel zakonsko določena opozorila.

3. Toženka je (kot drugostopenjski organ) s svojo odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Toženka ugotavlja, da je glede na zemljiškoknjižno stanje tožnik eden od solastnikov stavbe na naslovu A., prvostopenjski organ pa je imel v skladu z 79. členom GZ tako ustrezno podlago za zaključek, da je tožnik inšpekcijski zavezanec.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Navaja, da ni solastnik hiše na naslovu A., tam tudi ne prebiva, pač pa prebiva v prizidku hiše na naslovu B. Njegovo streho na tem naslovu predstavlja terasa in ne streha hiše na A. Del stavbe na naslovu B. ni predmet konkretne inšpekcijske odločbe. Izpodbijana odločba bi se tako morala nanašati zgolj na solastnike hiše na naslovu A., tožnik pa, ker ni solastnik te hiše, tam tudi nima ničesar za zamenjati. Tožnik izpostavlja, da stanje v zemljiški knjigi na naslovu A. ne ustreza dejanskemu stanju v naravi in bi se s tem šele moralo uskladiti. Obstoječa hiša in prizidek, v katerem živi sam, dejansko sploh nista vpisana v zemljiško knjigo, ker je v tej vpisana pritlična hiša, kot je v naravi obstajala leta 1928. V konkretni zadevi je bilo dejansko stanje tako napačno ugotovljeno, izpodbijana odločba je nezakonita in pomeni nedopusten poseg v tožnikove pravice. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, podredno, da se ugotovi nezakonitost izpodbijane odločbe, s katero je bilo poseženo v tožnikove pravice.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

6. Stranka z interesom C. C. se v odgovoru na tožbo sklicuje na načrt sodnega izvedenca za gradbeništvo, D. D., ter zatrjuje, da tožnik uporablja prostore ... in ... v prizidku hiše, ... in ... v kleti ter drvarnico za premog št. ... Za prostor št. ... ima kupno pogodbo, vse ostale prostore zaseda brez pravnega naslova. Prostora ... in ... sta v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, sodni postopki za vrnitev nepremičnin trajajo že od leta 2000. 7. Stranka z interesom Č. Č. v odgovoru na tožbo tožnikove navedbe prereka kot neresnične in zavajajoče. Predmetna stavba je imela vedno dva naslova. Vsi lastniki stavbe so bili vedno prijavljeni na naslovu A., na ta naslov se vodi tudi vsa dokumentacija stavbe. Tožnik si je prilastil številko in jo postavil nad okno, kjer on prebiva, v prizidku hiše, da bi lahko manipuliral in zavajal institucije. Tožnikovo stanovanje je delno v prizidku in delno pod hišo, tako da je dolžan plačati vse potrebne stroške, ki so nastali zaradi ureditve strehe. Tožnik je sam podal prijavo inšpektoratu, sedaj pa se izogiba plačilu stroškov sanacije strehe, ki je bila sicer že izvedena. Pred sodiščem je v teku postopek etažiranja stavbe (pod opr. št. II N 367/2016), kateremu je tožnik nasprotoval, saj ve, da bodo stvari po končanem postopku dokončno urejene.

8. Stranka z interesom E. E. v odgovoru na tožbo navaja, da gre v zadevi za eno stavbo z dvema hišnima številkama. Tožnikova žena uporablja naslov A., tudi prodajna pogodba za tožnikov nakup prostora dokazuje, da gre za isto stavbo, enako izhaja iz nalepk posameznih stanovanj, med katerimi je tudi tožnikovo stanovanje št. ..., ki je v popisu zavedeno na navedenem naslovu. Pri glavnem vhodu na tem naslovu se nahaja tožnikov poštni nabiralnik, tam so vsi elektro števci, tožnikovi prostori so po montažnem stopnišču povezani z navedenim vhodom. To izhaja tudi iz zapisnika inšpekcijskega ogleda. Vhod v prostore pod teraso je skozi glavni nosilni zid hiše A. Tožnikova navedba, da ne prebiva na navedenem naslovu, je manipulacija z naslovom, saj ima celotna zgradba (z obema naslovoma) št. ... in stoji na parc. št. ..., k. o. ... Tožnik uporablja prostore, ki so delno pod glavno stavbo in delno pod teraso, a gre za en objekt. Predmet inšpekcijskega nadzora je celoten objekt in ne posamezni deli stavbe. Ker sta tožnik in njegova žena kupila kletni prostor v stanovanjski hiši na naslovu A., imata tudi solastninski del v tej stavbi in s tem obveznosti do skupnih delov hiše. Inšpekcijski postopek bi morda lahko potekal tako, da se tožnik ne bi mogel izgovarjati na dvojni naslov hiše, če bi inšpektorica upoštevala pisna in ustna opozorila ostalih solastnikov. V inšpekcijski postopek bi morala biti kot solastnica stavbe vključena tudi tožnikova žena.

9. Senat tega sodišča je s sklepom, I U 185/2021-47 z dne 21. 2. 2023, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik. Ker je dejansko in pravno stanje zadeve enostavno, je senat presodil, da so izpolnjeni pogoji iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) za odločanje po sodniku posamezniku. Na izrecno vprašanje sodnika na glavni obravnavi so vse prisotne stranke izjavile, da sestavi sodišča ne ugovarjajo. Prav tako do dne izdaje te sodbe sestavi sodišča ni ugovarjala nobena izmed preostalih strank.

10. Sodišče je dne 13. 4. 2023 v zadevi izvedlo glavno obravnavo, ki so se jo udeležili tožnik (osebno in po pooblaščencu) ter stranki z interesom Č. Č. in F. F. Toženka je sodišču sporočila, da se glavni obravnavi odpoveduje. Stranka z interesom C. C. je sodišču sporočila, da se glavne obravnave ne bo udeležila. Ostale stranke se glavne obravnave niso udeležile, vabila so izkazana.

11. Na glavni obravnavi je tožnik dodatno izpostavil, da je bilo v zemljiško knjigo vse vpisano brez dokazov, nobena od strank pravno gledano ni lastnik hiše, ZK stanje pa ne ustreza dejanskemu. Če bi se preverilo kvadraturo hiše na naslovu A. in prizidek na naslovu B. ter kvadrature, vpisane v ZK, bi se ugotovilo, da prihaja do velikih razhajanj. Tožnik vztraja, da sam živi v prizidku in da njegovo streho predstavlja terasa nad prizidkom. Naslov B. obstaja že od leta 1933, s tem v zvezi je bila izdana odločba, hišne številke na prizidek ni namestil sam. C. C. je vse zavajal. Sam ni bil prijavitelj na inšpekcijo, ampak je inšpektorju samo razložil in predložil dokaze. Prizidek ni del stavbe (A. – op. sodišča) in zato ni dolžan poravnati stroškov sanacije strehe. Sanacija strehe tudi sicer še vedno ni zaključena skladno z odločbo inšpekcije.

12. Stranka z interesom Č. Č. je na glavni obravnavi izpostavila, da navedbe tožnika ne držijo – pri hišni številki B. gre zgolj za manipulacijo, ves čas gre za eno stavbo in isto dvorišče. Tudi sam, ki ima prostore na skrajnem robu stavbe, je moral plačati stroške sanacije.

13. Stranka z interesom F. F. se je glavni obravnavi pridružila navedbam stranke z interesom Č. Č., ob tem pa dodala, da so v zemljiški knjigi sicer določeni lastninski deleži nepremičnine, a je že bil napravljen elaborat etažne lastnine, s katerim so soglašali vsi lastniki, tudi tožnik. Sanacija objekta je končana, objekt pa je še vedno označen s tablo inšpektorja zaradi tožnikove pritožbe oz. spora v zvezi z inšpekcijskimi ukrepi.

14. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki so priloga tožbe na list. št. A2 in A3, v listine, ki so priloga odgovora na tožbo stranke z interesom E. E., na list. št. C7 in C9, ter v listine v upravnem spisu zadeve.

15. Dokazni predlog tožnika po vpogledu v zemljiško knjigo za predmetno nepremičnino je sodišče zavrnilo kot nepotreben, ker ZK stanje predmetne nepremične izhaja iz izpiska iz ZK, ki je del upravnega spisa zadeve, med strankami pa je to tudi nesporno. Dokazni predlog tožnika po njegovem zaslišanju je sodišče zavrnilo, ker tožnik tega dokaznega predloga ni podal že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (kot tudi ne v pritožbenem postopku), tega pa po presoji sodišča tudi ni uspel opravičiti (52. člen ZUS-1).

16. Dokazni predlog stranke z interesom C. C. po vpogledu v listino, ki je priloga odgovora na tožbo na list. št. C1, je sodišče zavrnilo kot nedopusten v skladu z 52. členom ZUS-1. Stranka z interesom C. C. navedenega dokaznega predloga ni podala že v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tega pa tudi ni z ničemer opravičila (omenjena stranka z interesom se glavne obravnave ni udeležila).

17. Dokazne predloge stranke z interesom E. E. po vpogledu v listine, ki so priloga odgovora na tožbo na list. št. C2 – C6, C8 ter C10-C17 je sodišče zavrnilo kot nedopustne v skladu z 52. členom ZUS-1. Listine na list. št. C5, C10 ter C12-C17 v času odločanja na prvi stopnji postopka niso obstajale. Dokaznih predlogov po vpogledu v listine na list. št. C2, C3, C4, C6, C8 ter C11 stranka z interesom ni podala že v času odločanja na prvi stopnji postopka, tega pa tudi ni z ničemer opravičila (omenjena stranka z interesom se glavne obravnave ni udeležila). Dokazni predlog po vpogledu v listino na list. št. C2 je obenem tudi nerelevanten, saj se nanaša na določanje hišnih številk, v njem pa je podano zgolj mnenje toženke, ki z vidika presoje zakonitosti izpodbijane odločbe ni relevantno. Dokazna predloga po vpogledu v listine na list. št. C6 in C11 sta nerelevantna, ker je v zadevi nesporno, da nepravdni sodni postopek določitve etažne lastnine na predmetnem objektu še ni bil zaključen, sam potek navedenega postopka pa z vidika presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ni relevanten. Dokazna predloga po vpogledu v listine na list. št. C16 in C17 sta nerelevantna, ker stranka z interesom z njima dokazuje premoženjsko stanje tožnika, ki za odločitev v zadevi ni relevantno.

18. Na izrecno vprašanje sodnika na glavni obravnavi tožnik zavrnitvi njegovih dokaznih predlogov ni ugovarjal. **K I. točki izreka:**

19. Tožba ni utemeljena.

20. V zadevi je spor glede pravilnosti in izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ inšpekcijskim zavezancem, med drugim tožniku, izrekel inšpekcijske ukrepe v zvezi z nevarnim objektom, in sicer prenehanje uporabe večkapne lesene strehe in podstrešne etaže, ki je locirana na parceli št. ..., k. o. ... (stavba št. ..., k. o. ...), ter izvedbo vzdrževalnih del (zamenjavo obstoječih lesenih špirovcev in opečnate kritine, komplet z njeno podkonstrukcijo). Tožnik v tožbi v bistvenem navaja, da sam ni solastnik stavbe na naslovu A., in tam tudi ne prebiva, prebiva v prizidku hiše na naslovu B., katerega streha je terasa nad prizidkom, zemljiškoknjižno stanje je neusklajeno. Posledično uveljavlja, da sam ne more biti zavezan k izvedbi vzdrževalnih del na stavbi A. 21. Skladno s prvim odstavkom 79. člena GZ je inšpekcijski zavezanec v postopku inšpekcijskega nadzora investitor. Če je investitor neznan, se za inšpekcijskega zavezanca šteje zemljiškoknjižni lastnik zemljišča ali objekta, na katerem se izvaja gradnja.

22. Sodišče uvodoma ugotavlja, da se izpodbijana odločba nanaša na del stavbe (večkapna lesena streha in podstrešna etaža), ki je locirana na parc. št. ..., k. o. ... (stavba št. ..., k. o. ...). Kot izhaja iz navedb strank z interesom (ki jih tožnik ne prereka), ima navedena stavba dva naslova (A. in B.), kar pa po presoji sodišča ne vpliva na ugotovitev, da gre pri tej za eno in ne dve ločeni stavbi ter da se na stavbo kot takšno (in ne zgolj na enega izmed naslovov te stavbe) nanašajo tudi izrečeni inšpekcijski ukrepi. S tem v zvezi je neupoštevno tožnikovo zatrjevanje, da sam živi v prizidku k navedeni stavbi (ki ima tudi svojo streho) - prizidava je namreč gradnja, pri kateri se gabariti _obstoječega objekta_ povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri (33. točka prvega odstavka 3. člena GZ), in tako ne predstavlja samostojnega (novega) objekta, pač pa jo je treba šteti za del objekta, h kateremu je izvedena. Prizidek (za katerega tožnik navaja, da ima naslov B.) je tako treba šteti za del stavbe na parc. št. ..., k. o. ... Ob navedenem sodišče dodaja, da iz navedb strank z interesom Č. Č. in E. E. izhaja, da etažiranje navedene stavbe (še) ni bilo izvedeno. Ker ostale stranke tako zatrjevanega dejstva ne prerekajo, ga sodišče šteje za nesporno.

23. Sodišče ob navedenem dodaja še, da je stranka z interesom E. E. tekom postopka zatrjevala tudi naslednja dejstva: da so tožnikovi prostori povezani z vhodom skozi nadstrešek iz A. po montažnih stopnicah, da je vhod v prostore pod teraso skozi glavni nosilni zid hiše A., da so vsi prostori, ki so označeni s številkami posameznih stanovanj, zavedeni na naslovu A. ter da se tožnikov elektro števec ter njegov poštni nabiralnik nahajajo v hodniku pri glavnem vhodu s A. Tako zatrjevanih dejstev nobena od preostalih strank (tudi ne tožnik) ni izrecno prerekala, zato jih sodišče šteje za nesporna. Tudi navedena dejstva po presoji sodišča dodatno potrjujejo, da gre v primeru predmetnega objekta (in tožnikovih prostorov v njem), kljub dvema naslovoma, za en (isti) objekt. 24. Iz ZK izpiska z dne 12. 9. 2019, ki je del upravnega spisa zadeve, izhaja, da je pri nepremičnini – hiši na parc. št. ..., k. o. ..., kot solastnik do deleža 1/15 vpisan tožnik. Iz upravnega spisa zadeve izhaja tudi, da je tožnik tekom postopka inšpekcijskemu organu (med drugim) dostavil pogodbo, z dne 28. 2. 2007, iz katere izhaja njegov nakup 9/135 nepremičnine – hiše na parc. št. ..., k. o. ..., ki v naravi predstavlja „kletni prostor v izmeri 21,03 m2, ki se nahaja v prizidku stare hiše“. Tudi iz navedene pogodbe (upoštevajoč tudi druge prodajne pogodbe, predložene s strani tožnika, iz katerih izhaja veriga pravnih poslov za prodajo (med drugim) navedenega solastniškega deleža nepremičnine) tako izhaja, da je tožnik solastnik nepremičnine parc. št. ..., k. o. ... (in na njej stoječe stavbe (s prizidkom), katere etažiranje še ni bilo izvedeno). Okoliščina, da navedene pogodbe (še) niso bile zemljiškoknjižno realizirane (oz. da ZK stanje nepremičnine ni usklajeno z dejanskim stanjem te), na tožnikov položaj v predmetnem inšpekcijskem postopku (z vidika upoštevanja njegovega solastništva predmetne nepremičnine) ne more vplivati.

25. Ob upoštevanju navedenega sodišče sodi, da je prvostopenjski organ (skladno s prvim odstavkom 79. člena GZ) pravilno štel, da je tožnik v primeru inšpekcijskih ukrepov, ki se nanašajo na stavbo, ki stoji na parc. št. ..., k. o. ..., kot solastnik te stavbe tudi inšpekcijski zavezanec. Tožbeni očitki o nezakonitosti izpodbijane odločbe ter nedopustnem posegu v tožnikove z Ustavo in EKČP zagotovljene pravice (za kakšen poseg v njegove pravice naj bi šlo, tožnik sicer niti ne konkretizira) niso utemeljeni.

26. Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka:**

27. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka.

28. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.