Jedro

Po določbah 316. člena ZPP izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave), če tožena stranka do konca glavne obravnave tožbeni zahtevek pripozna. Sodišče takoj po podani izjavi o pripoznavi preneha z ugotavljanjem dejanskega in pravnega stanja v zadevi ter izda ugoditveno sodbo. Tako je v konkretni zadevi postopalo, ko je zaključilo, da ne gre za zahtevek iz 3. odst. 3. člena ZPP. Sodba na podlagi pripoznave se ne more izpodbijati zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, pač pa samo, če bi sodišče odločilo o zahtevku, s katerim stranke ne morejo razpolagati, kar pa v konkretnem primeru ni podano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 114.619,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 22.649,00 SIT od 15.10.1995 do plačila, od zneska 45.952,00 SIT od 19.11.1995 do plačila in od zneska 46.018,00 SIT od 10.12.1995 do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo je vložila pritožbo toženka (list.št. 17), smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavnem zapisniku z dne 6.6.2002 je jasno navedeno, da toženka tožbeni zahtevek pripoznava, toženka pa je zapisnik tudi podpisala. Po določbah 316. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002) izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave), če tožena stranka do konca glavne obravnave tožbeni zahtevek pripozna. To pomeni, da sodišče takoj po podani izjavi o pripoznavi preneha z ugotavljanjem dejanskega in pravnega stanja v zadevi ter izda ugoditveno sodbo. Tako je v konkretni zadevi postopalo tudi prvostopenjsko sodišče, potem ko je toženka podala navedeno izjavo in ko je zaključilo, da ne gre za zahtevek iz 3. odst. 3. člena ZPP. Sodba na podlagi pripoznave se glede na vse obrazloženo ne more izpodbijati zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, pač pa samo, če bi sodišče odločilo o zahtevku, s katerim stranke ne morejo razpolagati, kar pa v konkretnem primeru ni podano in tudi pritožba tega ne zatrjuje in zaradi pravno relevantnih napak volje, zaradi katerih je prišlo do pripoznave, česar pa pritožba prav tako ne uveljavlja.

Glede na vse obrazloženo pritožbene navedbe, ki se vse nanašajo na slabo finančno stanje, za presojo izpodbijane sodbe ne morejo biti upoštevne.

Zaradi obrazloženega in ker v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni prišlo do kršitve 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP, prav tako pa niso izkazane druge kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je le-to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo.