Jedro

Določbe ZPre se uporabljajo tudi za vse delnice posameznega izdajatelja, izdane na podlagi ZLPP, če je izdajatelj kot enega od načinov izvedbe lastninskega preoblikovanja izvedel javno prodajo delnic (ali pridobil dovoljenje za nadaljnjo javno prodajo), čeprav velja sicer za del delnic še prepoved prenosa po določbah ZLPP.

Predmet odkupa po določbah ZPre so lahko tudi delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ampak tudi delnice, s katerimi se na njem ne trguje.

Kot odmeno za delnice, odkupljene na podlagi javne ponudbe za njihov odkup, ponudi lahko ponudnik tudi nadomestne vrednostne papirje in sicer že izdane delnice ali obveznice katerega koli izdajatelja, če so že uvrščene v borzno kotacijo ali pa delnice oziroma obveznice, ki jih bo v bodoče sam izdal.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev potrdi.

Obrazložitev

Ponudnik C. d. d. (v nadaljevanju: ponudnik) je dne 19.6.1998 vložil pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) zahtevo za izdajo dovoljenja za ponudbo za odkup 285.628 navadnih imenskih delnic izdajatelja S. d.d. (v nadaljevanju: udeleženec). Agencija je z odločbo z dne 9.7.1998 opr. štev. 1/171/AG dovoljenje izdala. Ta odločba je bila v pritožbenem postopku razveljavljena. Agencija (predsednik senata) je o zahtevi ponudnika dne 8.10 1998 pod opr. štev. 1/171/AG-98/892 ponovno odločila tako, da je zahtevo zavrgla. Ugovoru ponudnika zoper omenjeno odločbo je Agencija (senat) ugodila in z izpodbijano odločbo:

1./ Ugotovila, da je bila ponudba ponudnika za odkup 285.628 navadnih imenskih delnic udeleženca dana v skladu z Zakonom o prevzemih;

2./ Odločbo z dne 8.10.1998 opr. štev. 1/171/AG-98/892 spremenila tako, da je zahtevo ponudnika za izdajo dovoljenja za ponudbo za odkup delnic udeleženca zavrnila.

Odločbo Agencije v prvem odstavku izreka (glej pritožbeni predlog) izpodbija udeleženec s pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni in ugotovi, da ponudnikova ponudba ni bila v skladu z določbami Zakona o prevzemih.

Pritožba ni utemeljena.

Vprašanje prenosljivosti delnic, ki po določbah Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS štev. 55/92...1/96; v nadaljevanju: ZLPP) še niso prenosljive, v primerih uporabe določb Zakona o prevzemih (Ur. list RS štev. 47/97; v nadaljevanju: ZPre) je materialnopravno vprašanje in ne dejansko.

Po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP je absolutna bistvena kršitev določb postopka pomanjkanje ali nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih. Samo v takšnih primerih izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Zaradi neobrazloženosti pravnih stališč, na katerih temelji na pritožbeni stopnji preizkušana odločba, pa je njen preizkus mogoč. Zato morebitna neobrazloženost v izpodbijani odločbi zavzetega stališča, da še obstoječe omejitve prenosljivosti delnic po ZLPP niso upoštevne v primeru prevzemov po določbah ZPre, ni bistvena kršitev določb postopka.

Ne glede na navedeno pritožbeno sodišče opozarja, da je Agencija svoje stališče obrazložila s sklicevanjem na pravni načeli, da poznejši zakon derogira prejšnjega, posebni pa splošnega.

Tudi naslednja zatrjevana bistvena kršitev določb postopka, po kateri naj Agencija ne bi obrazložila trditve, da ZPre ne izključuje možnosti ponuditi kot nadomestne vrednostne papirje takšne vrednostne papirje, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, to ni. Gre za očitek zmotne razlage določb ZPre, torej zmotne uporabe materialnega prava.

Ker zatrjevane bistvene kršitve določb postopka to niso, udeleženec z uveljavljanjem omenjenega pritožbenega razloga ne more uspeti. Pri omenjenih nepravilno zatrjevanih bistvenih kršitvah določb postopka pa tudi ne gre za zmotno uporabo materialnega prava. To bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve, nanašajoče se na uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava.

Udeleženec vidi zmotno uporabo materialnega prava predvsem v okoliščini, da se ponudba, čeprav se je formalno sicer res nanašala na vse delnice z glasovalno pravico, katerih izdajatelj je bil udeleženec, dejansko ni mogla nanašati na vse. To pa zato, ker je za delnice, ki so jih pridobili imetniki v postopku lastninskega preoblikovanja udeleženca v okviru interne razdelitve delnic oziroma notranjega odkupa delnic, veljala še prepoved njihovega prenašanja po določbah ZLPP. Po mnenju udeleženca zato prevzem v situaciji, kot je obravnavana, sploh ni mogoč, dokler niso vse delnice z glasovalno pravico prosto prenosljive. Takšno stališče udeleženca pa je pravno zmotno.

Agencija v izpodbijani odločbi ugotavlja (pravilnosti te ugotovitve udeleženec ne izpodbija), da je udeleženec izvedel lastninsko preoblikovanje s kombinacijo več načinov iz 18. člena ZLPP, med drugim tudi z javno prodajo 171.706 delnic, ki so prosto prenosljive in s katerimi se trguje na prostem trgu Ljubljanske borze.

Po drugem odstavku 2. člena ZPre, se določbe ZPre uporabljajo tudi za vse delnice posameznega izdajatelja, izdane na podlagi ZLPP, če je izdajatelj kot enega od načinov izvedbe lastninskega preoblikovanja izvedel javno prodajo delnic (ali pridobil dovoljenje za nadaljnjo javno prodajo). Že po tej določbi je očitno, da se določbe ZPre uporabljajo za prevzeme tudi v tistih primerih, v katerih so predmet javne ponudbe za odkup delnice, izdane v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, pa čeprav velja za del delnic še prepoved prenosa po določbah ZLPP. Pogoj za to, da so tudi delnice, za katere sicer, izven postopka prevzema, še velja prepoved prenosljivosti po določbah ZLPP, po določbah ZPre prenosljive je samo, da je njihov izdajatelj kot enega od načinov lastninskega preoblikovanja izvedel tudi javno prodajo delnic. Ta pogoj pa je v obravnavanem primeru izpolnjen.

Pravilnost gornjega stališča potrjuje tudi tretji odstavek 2. člena ZPre. Po tej določbi ZPre ni mogoče uporabiti samo, če izdajatelj delnic kot enega od načinov lastninskega preoblikovanja ni izvedel tudi javne prodaje delnic (oziroma pridobil dovoljenja za nadaljnjo javno prodajo), vendar še to samo v primeru, če njegov osnovni kapital ne presega milijarde tolarjev in je število imetnikov delnic 500 ali manjše. Če pa njegov osnovni kapital presega milijardo tolarjev in je število imetnikov delnic večje od 500 pa se določbe ZPre uporabijo tudi v primeru, če izdajatelj delnic kot enega od načinov lastninskega preoblikovanja ni izvedel tudi javne prodaje delnic.

ZPre nima določbe, ki bi utemeljevala zaključek, da je bil namen zakonodajalca v celoti izključiti uporabo njegovih določb v primerih, ko naj bi bile predmet javne ponudbe za odkup tudi delnice, na katere se še nanaša prepoved prenosa po določbah ZLPP. Ponujajo pa določbe ZPre nasproten zaključek. Uporabljajo se tudi v vseh primerih, kadar so predmet javne ponudbe za odkup delnice, izdane v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, razen kadar ZPre izrecno izključuje njihovo uporabo. To ne izhaja samo iz zgoraj obravnavanega drugega in tretjega odstavka 2. člena ZPre, ampak tudi iz 80. do 83. člena ZPre, ne nazadnje pa tudi iz obrazložitve 46. do 51. člena predloga ZPre za prvo obravnavo (Poročevalec državnega zbora štev. 15/95).

Stališče Agencije, da je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbe ZPre kot poznejšega in specialnega zakona v primerjavi z ZLPP je zato pravno pravilno.

Udeleženec pa neutemeljeno očita Agenciji tudi nepravilnost uporabe druge alinee prvega odstavka 10. člena in tretjega odstavka 11. člena ZPre.

Predmet odkupa po določbah ZPre so lahko ne samo delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ampak tudi delnice, s katerimi se na njem ne trguje. Pogoj za to je samo uspešno opravljen postopek javne ponudbe ali pa pridobitev dovoljenja za njihovo nadaljnjo javno prodajo (prvi odstavek 2. člena ZPre).

Kot odmeno za delnice, odkupljene na podlagi javne ponudbe za njihov odkup, ponudi lahko ponudnik tudi nadomestne vrednostne papirje (prvi odstavek 8. člena ZPre), in sicer že izdane delnice ali obveznice katerega koli izdajatelja, če so že uvrščene v borzno kotacijo (prva alinea prvega odstavka 10. člena ZPre), ali pa delnice oziroma obveznice, ki jih bo v bodoče sam izdal (druga alinea prvega odstavka 10. člena ZPre). Ker gre za nadomestne vrednostne papirje, ki šele bodo izdani, to pa so lahko tudi po izteku roka za sprejem ponudbe za odkup (peti odstavek 11. člena ZPre), na borzi ne morejo kotirati. Ta okoliščina pa njihove uporabe kot nadomestnega vrednostnega papirja ne omejuje samo na odmeno za tiste odkupljene vrednostne papirje, ki na borzi ne kotirajo. Takšne omejitvene določbe ZPre nima (določbe ZPre, ki urejajo odkup z nadomestnimi vrednostnimi papirji).

Ponudnik, ki ponudi kot nadomestne vrednostne papirje vrednostne papirje iz prve alinee prvega odstavka 10. člena ZPre, mora po drugem odstavku 11. člena ZPre v ponudbi za odkup navesti tudi zadnjo tržno ceno nadomestnih papirjev. Če ponuja ponudnik nadomestne vrednostne papirje iz druge alinee prvega odstavka 10. člena ZPre, njihove zadnje tržne cene ne more navesti, ker je vrednostni papirji, ki še niso izdani, ne morejo imeti. Zato določa ZPre v tretjem odstavku 11. člena, da se kot zadnja tržna cena v takšnem primeru navede zadnja tržna cena že izdanih vrednostnih papirjev ponudnika, s katerimi bodo novo izdani vrednostni primeri tvorili isti razred. Nima pa ZPre določbe, ki bi možnost prevzema izključevala, če ponudnikovi vrednostni papirji prejšnje izdaje, s katerimi bodo novo izdani nadomestni vrednostni papirji tvorili isti razred, še niso predmet trgovanja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Zato okoliščina, da ponudnikovi vrednostni papirji prejšnje izdaje v času zahteve za izdajo dovoljenja po 23. členu ZPre niso bili predmet trgovanja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ni ovira za ugotovitev, da je bila ponudba ponodnika z dne 15.7.1998 dana v skladu z Zakonom o prevzemih.

Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker je Agencija v izpodbijani odločbi materialno pravo tudi sicer pravilno uporabila, v postopku pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP), je sodišče odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.