Jedro

Tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti je podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Zasebni tožilec R. Š. je pri Okrajnem sodišču v Domžalah dne 15. 6. 2015 zoper obdolženega B. M. vložil zasebno tožbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja obrekovanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 159. člena KZ-1. 2. Zasebni tožilec predlaga prenos krajevne pristojnosti, ker obdolženec pred Okrajnim sodiščem v Domžalah in Višjim sodiščem v Ljubljani uživa status privilegiranca, saj je z neresnicami in obrekovanji pred Višjim sodiščem v Ljubljani že uspel. Sam je zaradi tega nato popolnoma obubožal in neozdravljivo zbolel ter s tem izgubil dvajset let življenja in pričakovano lepo ter brezskrbno prihodnost. 3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

4. Predlagatelj v svojem predlogu ni navedel okoliščin, ki bi utemeljevale prenos krajevne pristojnosti v obravnavanem primeru. Golo zatrjevanje, da je sodišče v drugih postopkih med njima odločilo v prid obdolženca, še ne pomeni, da je sodišče ravnalo pristransko. Splošne navedbe o pristranskem in nezakonitem delovanju sodišča ne zadostijo standardu obrazloženosti predloga za prenos krajevne pristojnosti. Predlagatelj bi moral v predlogu navesti, katere konkretne okoliščine kažejo na pristransko odločanje sodišča v obravnavanem primeru. Ker pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP niso izpolnjeni, Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo.