Jedro

Zakonske določbe omogočajo razporeditev delavca na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če je razporeditev potrebna zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela.

Izrek

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov (predlagateljev) zahtevek za razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke (udeleženca) z dne 12.4.1991 in sklepa odbora za varstvo pravic z dne 22.5.1991, s katerima je bil razporejen na delovno mesto "ročno odvijanje ščetin z vreten".

Drugostopenjsko sodišče je sprejelo dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča in pritrdilo njegovi pravni presoji, zato je z izpodbijano odločbo zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo odločbo prvostopenjskega sodišča. Zoper pravnomočno odločbo je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri revizijskih razlogov ni navajal, kot smiselno izhaja iz njegove revizije, pa naj bi uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je bila premestitev izvedena zato, da bi se mu onemogočilo opravljanje dela za sindikat. Premestitev naj bi potekala tudi nasilno, saj mu je varnostnik, ki je bil prisoten ob vročanju sklepa o prerazporeditvi, grozil s suspenzom. V postopku varstva pravic je pravnica kršila vsa pravila, potrjen je bil sklep o razporeditvi, čeprav za razporeditev ni bilo nobene potrebe. Tožena stranka ga je z razporeditvijo hotela samo prizadeti in mu zmanjšati ugled in plačo. Zato je predlagal, da sodišče ugotovi, da za razporeditev ni bilo pogojev in da je bila izvedena nasilno, zato naj toženi stranki izreče ustrezne sankcije.

V spis sta bili 18.5.1995 in 22.5.1995 vloženi še dve revidentovi vlogi, ki pa ju revizijsko sodišče, glede na to, da sta bili vloženi po poteku roka, določenega v prvem odstavku 382. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94), ni obravnavalo.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki so upoštevane po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), druge bistvene kršitve pa se upoštevajo samo, če so z revizijo uveljavljane. Revizija pa niti vsebinsko niti formalno ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Smiselno revizijsko navajanje zmotne uporabe materialnega prava glede na ugotovljeno dejansko stanje ni utemeljeno. Drugostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 17. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), ko je zaključilo, da je bil revident lahko razporejen na drugo delo zaradi potreb delovnega procesa. Citirano zakonsko določilo omogoča razporeditev delavca na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če je razporeditev potrebna zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela. Ker je drugostopenjsko sodišče zaključilo, da so razporeditev narekovale potrebe delovnega procesa, in pri tem celo izključilo možnost sporne razporeditve zaradi revidentovega sindikalnega dela (čeprav niti ni bilo ugotovljeno, da bi tožnik imel tako sindikalno funkcijo, ki bi sploh uživala posebno zaščito), ni imelo nobene pravne podlage, da bi tožnikovi pritožbi lahko ugodilo. Zato tudi revizijsko sodišče zaključuje, da je bila zavrnitev tožnikovega zahtevka materialnopravno pravilna in ni utemeljen smiselno uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

V reviziji je tožnik tudi navajal zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Ker pa tretji odstavek 385. člena ZPP določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, teh njegovih navedb revizijsko sodišče ni preizkušalo.

Zaradi navedenih vzrokov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP in ZTPDR uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).