Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari, pri čemer je stvar ocene sodišča, kaj je najbolj smotrno za učinkovito rešitev spora (upoštevajoč zlasti, ali je postopek na matičnem področju že v teku). V tej zadevi o predhodnih vprašanjih že tečeta spora. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo samo reševati zadevo vse do tedaj, ko bi spoznalo, da brez razrešitve spornih predhodnih vprašanj odločitev o zahtevku ni možna oziroma da bi moralo presojati ugovore tožene stranke, saj bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.
1. Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo do pravnomočnih odločitev v gospodarskih sporih Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1419/2021 in V Pg 1220/2021. 2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.
3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijanega sklepa ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je postopek v tej zadevi prekinilo z nosilnimi razlogi, da med strankama obstaja spor glede velikosti poslovnega deleža ter glede števila glasovalnih pravic, katerih imetnik je bil A. d. o. o. v času glasovanja na skupščini 2. 9. 2021. (Ne)veljavnost pravnega posla, to je Pogodbe o prodaji poslovnega deleža z dne 16. 3. 2012 (v nadaljevanju: Pogodba), na podlagi katerega je A. d. o. o. pridobil poslovni delež v toženi stranki, predstavlja predhodno vprašanje v tem gospodarskem sporu in je hkrati predmet tožbenega zahtevka v gospodarskem sporu V Pg 1419/2021. Enako velja za (ne)veljavnost določbe 14. člena Družbene pogodbe tožene stranke, ki je predmet tožbenega zahtevka v gospodarskem sporu Pg 1220/2021. Ker je za odločitev v tem sporu bistveno, ali je A. d. o. o. veljavno pridobil celotni (in ne zgolj 20%) poslovni delež in ali ima za vsakih 50,00 EUR osnovnega vložka en glas ali tri (kar oboje vpliva na število njegovih glasovalnih pravic, slednje pa na ugotovitev zadostne večine za sprejem izpodbijanih sklepov na skupščini 2. 9. 2021), je sodišče prve stopnje - upoštevajoč načelo ekonomičnosti - odredilo prekinitev tega postopka.
6. Pritožnica ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da bi sodišče moralo zadevo reševati samo, vse dokler ne bi spoznalo, da brez razrešitve spornih predhodnih vprašanj odločitev o zahtevku ni možna. Sodišču prve stopnje očita, da ni niti začelo z reševanjem zadeve in ni presojalo njenih ugovorov (oziroma ni izvajalo dokazov v zvezi s temi ugovori), ki bi, v kolikor bi se izkazali za utemeljene, narekovali zavrženje tožbe oziroma zavrnitev tožbenega zahtevka.
7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Določba 13. člena ZPP določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Po določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Da vprašanji (ne)veljavnosti Pogodbe in (ne)veljavnosti določbe 14. člena Družbene pogodbe tožene stranke predstavljata predhodni vprašanji, pritožnica ne izpodbija. Čim pa je temu tako, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter postopek v tej zadevi prekinilo.
8. Predhodno vprašanje je torej vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari, pri čemer je stvar ocene sodišča, kaj je najbolj smotrno za učinkovito rešitev spora (upoštevajoč zlasti, ali je postopek na matičnem področju že v teku). V tej zadevi o predhodnih vprašanjih že tečeta spora, pri čemer je iz podatkov v spisu razvidno, da je v zadevi Pg 1419/2021 tudi že razpisan narok. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo samo reševati zadevo vse do tedaj, ko bi spoznalo, da brez razrešitve spornih predhodnih vprašanj odločitev o zahtevku ni možna oziroma da bi moralo presojati ugovore tožene stranke, saj bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
10. Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka. Le-ti so so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.