Jedro

Vrednost spora po tožbi zaradi varstva služnostne pravice pri sporu po pridruženi tožbi zaradi varstva lastninske pravice in zaradi plačila odškodnine ne presegajo revizijskega praga iz 2. odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku iz prve tožbe in tožencema naložilo, da morata opustiti vsakršno poseganje v služnostno pravico, še posebej morata opustiti postavljanje ograje preko služeče parcele in to ograjo na določenih delih tudi odstraniti. Tožbenemu zahtevku iz pridružene tožbe je le delno ugodilo in zato toženki naložilo plačilo 2.619 SIT za uničeni del mrežne ograje, presežni odškodninski zahtevek je zavrnilo in v celoti zavrnilo nedenarni zahtevek za ugotovitev o neobstoju služnostne pravice in za opustitev posegov v lastninsko pravico tožnice J. R. Sodišče druge stopnje je pritožbi J. R. in A. C. le delno ugodilo tako, da je odškodnino za uničeni del mrežne ograje zvišalo na 10.899 SIT, sicer pa je njuno pritožbo zavrnilo in v vsem ostalem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

V pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi J. R. in A. C. uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, predlagata pa tako spremembo izpodbijane sodbe, da se tožbeni zahtevek po tožbi M. V. zavrne, tožbenemu zahtevku po tožbi J. R. pa v celoti ugodi.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (370. člen Zakona o pravdnem postopku; Ur.l. RS, št. 36/2004-UPB2; v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V premoženjskih sporih je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT, vselej pa je dovoljena v primerih iz tretjega odstavka navedenega člena. Če je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni zahtevek, mora po drugem odstavku 180. člena ZPP tožnik že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če tožnik v tožbi zoper istega toženca uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno dejansko in pravno podlago, se po drugem odstavku 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Pravkar navedene zakonske določbe so tudi v tej pravdni zadevi pravna podlaga za odločanje o dovoljenosti revizije. Revidenta izpodbijata drugostopenjsko sodbo v delu, v katerem je bila zavrnjena njuna pritožba proti prvostopenjski sodbi o ugoditvi tožbenemu zahtevku tožnice M. V. za varstvo služnostne pravice, o zavrnitvi zahtevka tožnice J. R. iz pridružene tožbe za ugotovitev neobstoja služnostne pravice in varstvo njene zatrjevane lastninske pravice na služni parceli in o pretežni zavrnitvi njenega odškodninskega zahtevka.

Vrednost spora nedenarnega zahtevka tožnice M. V. je v tožbi označena z zneskom 300.000 SIT. Tej oceni toženca nista ugovarjala. V pridruženi tožbi, s katero je tožnica J. R. uveljavljala nedenarni in denarni zahtevek, je na prvi strani zapisano, da gre za tožbo zaradi prenehanja vznemirjanj in povrnitve škode ter dodana ocena 1.100.000 SIT. Pri takem jasnem zapisu ni dvoma, da je ta tožnica podala skupno oceno vrednosti spornega predmeta. Njen denarni zahtevek se je glasil na plačilo 150.000 SIT odškodnine, zato v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP odpade na nedenarni zahtevek ocena 950.000 SIT.

Spori zaradi varstva služnostne pravice, zaradi varstva lastninske pravice in zaradi plačila odškodnine so premoženjskopravne narave. Pri teh sporih ne gre za izjeme iz tretjega odstavka 367. člena ZPP. Ker niti revizijsko sporni denarni zahtevek (139.101 SIT) niti nedenarni zahtevki iz tožbe in pridružene tožbe ne presegajo mejne vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.