Jedro

Zaradi spremenjene odločbe o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 za travnike je imel prvostopenjski organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1. Iz odločb o dodelitvi plačilnih pravic – z dne 23. 2. 2011 izhaja, da je tožniku dodeljenih 238,28 plačilnih pravic za travnike, iz odločbe o prenosu plačilnih pravic v letu 2008 pa, da je 187,74 plačilnih pravic prenesel v drug KMG. Ostalo mu je torej le 50,54 plačilnih pravic za travnik, toliko pa jih je prvostopenjski organ pravilno upošteval.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se postopek v zvezi z izplačilom neposrednih plačil za leto 2009, za ukrep EKO 0, ki je bil končan z odločbo št. 33101-56523/2009/15 z dne 21. 9. 2010, po uradni dolžnosti obnovi, v obsegu, da se glede na nova dejstva ugotovi upravičenost do dodelitve sredstev ter pravilna višina dodeljenih sredstev, odločba z dne 21. 9. 2010 pa se odpravi, tožniku pa se ugodijo zahtevki za plačilne pravice za travnik v obsegu 50,54 plačilnih pravic ter krmne površine, površina v hektarih 227,67 ha, zavrne pa se zahtevek za plačilne pravice travnik v obsegu 175,90 plačilnih pravic. V obrazložitvi je navedel, da je v ponovnem odločanju o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 izdal novo odločbo z dne 23. 2. 2011, s katero je odločil, da se tožniku dodeli 238,28 plačilnih pravic (prej 414,18 plačilnih pravic) za travnik, 175,9 plačilnih pravic pa se prenese v nacionalno rezervo. Ker je tožnik v letu 2008 prenesel del plačilnih pravic na drug KMG-MID, je upravičen do izplačila 50,54 plačilnih pravic za travnik. Podlaga za izplačilo je 13. člen Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uredba EKO 0) in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009. 2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. 3. Tožnik izpodbija odločbo prvostopnega organa zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ker iz izpodbijane odločbe ni jasno, kako je v letu 2009 razpolagal samo s 50,54 plačilnimi pravicami, saj že iz navedbe intervala izhaja drugačna višina. Namreč v letu 2009 je razpolagal z 267,67 ha upravičenih površin in z 238,28 plačilnimi pravicami, kot mu je bilo dodeljeno z odločbo z dne 23. 2. 2011. Prvostopni organ je pri ponovnem odločanju o dodelitvi plačilnih pravic upošteval samo upravičene površine za leto 2007, ne pa tudi površine, ki so postale upravičene za dodelitev plačilnih pravic v letu 2008 (raba 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem), v skladu s 4. členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 124/2007). Namesto da bi se mu dodelilo plačilne pravice za upravičene površine za rabo 1800, mu je bilo 175,9 plačilnih pravic vzeto. Nedopustno je, da se mu število plačilnih pravic zmanjša za 187,74, če je iz intervala razvidno, da gre za plačilne pravice, ki so bile prenesene na drugi KMG skupaj z upravičenimi GERK-i. Z odločbo z dne 24. 12. 2007 mu je bilo dodeljeno 414,18 plačilnih pravic za travnike za leto 2007, v postopku odvzema je bilo nato ugotovljeno, da je upravičen do 238,28 plačilnih pravic za travnike, vendar ni nikjer navedena pravna podlaga, ki bi utemeljevala postopek odvzema plačilnih pravic. Predlaga odpravo prvostopne odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik v tožbi ni upošteval vseh postopkov v zvezi s plačilnimi pravicami in tudi prenosa plačilnih pravic na drugo kmetijsko gospodarstvo.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Z izpodbijano prvostopno odločbo je organ obnovil postopek v zvezi z izplačilom neposrednih plačil za leto 2009, za ukrep EKO 0, ki je bil pravnomočno končan z odločbo št. 33101-56523/2009/15 z dne 21. 9. 2010. Z navedeno odločbo je organ ugodil izplačilu za 226,44 plačilnih pravic za travnik in za 227,67 ha krmnih površin. Odločba z dne 21. 9. 2010, ki je z izpodbijano prvostopno odločbo v celoti odpravljena, je temeljila na odločbi o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 (odločba prvostopnega organa z dne 24. 12. 2007, s katero je bilo tožniku dodeljeno 414,18 plačilnih pravic za travnike). Ta odločba o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 je bila odpravljena z drugostopno odločbo z dne 3. 2. 2011, o dodelitvi plačilnih pravic za travnike pa ponovno odločeno s prvostopno odločbo z dne 23. 2. 2011. Stranki je bilo dodeljenih 238 plačilnih pravic za travnike, 175,90 pa vrnjeno v nacionalno rezervo (odločba je pravnomočna na podlagi sodbe Upravnega sodišča III U 135/2012 z dne 19. 7. 2013). Glede na pravnomočnost odločbe z dne 23. 2. 2011 se sodišče ne spušča v ugovore, ki se nanašajo na dodelitev višine plačilnih pravic za travnike.

7. Zaradi spremenjene odločbe o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 za travnike je imel organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1. V obnovljenem postopku pa je upošteval podatke iz zbirne vloge za leto 2009, iz katere izhaja, da je tožnik prijavil skupno upravičeno površino za izplačilo plačilnih pravic na 227,67 ha upravičenih površin, kot zahtevek za izplačilo plačilnih pravic pa navedel plačilne pravice: 226,44 plačilnih pravic za travnike. Z odločbo o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 je bilo dodeljenih tožniku 414,18 plačilnih pravic za travnike, ter nato v postopku odvzema plačilnih pravic ugotovljeno, da je upravičen zgolj za 238,28 plačilnih pravic za travnike (175,9 plačilnih pravic pa je bilo vrnjeno v nacionalno rezervo). V letu 2008 je tožnik opravil prenos plačilnih pravic in sicer je prenesel 187,74 plačilnih pravic za travnike na drug KMG. Tožniku je torej ostalo še 50,54 plačilnih pravic za travnike ob uveljavitvi zahtevkov v letu 2009. Tožnik ugovarja, da je imel na dan odločanja več plačilnih pravic ter da ni jasno, kako je organ ugotovil, da razpolaga samo s 50,54 plačilnimi pravicami. Ugovor ni utemeljen, saj iz odločb o dodelitvi plačilnih pravic – z dne 23. 2. 2011 izhaja, da je tožniku dodeljenih 238,28 plačilnih pravic za travnike, iz odločbe o prenosu plačilnih pravic v letu 2008 pa, da je 187,74 plačilnih pravic prenesel v drug KMG. Ostalo mu je torej le 50,54 plačilnih pravic za travnik, toliko pa jih je organ upošteval. 8. V zvezi z obsegom plačilnih pravic tožnik ugovarja napačni uporabi materialnega prava in meni, da bi mu morale biti plačilne pravice dodeljene še v letu 2008 za rabo 1800 in se sklicuje na 3. in 4. člen Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 124/2007). Iz navedene uredbe izhaja, da z letom 2008 postanejo nove upravičene površine tudi tiste površine, ki imajo (tudi) kmetijsko rabo 1800. Navedeno med strankami ni sporno, vendar je v obravnavani zadevi nerelevantno, ker se obravnavana izpodbijana odločba, kar tožnik spregleda, ne nanaša na plačilne pravice za kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem, pač pa za kmetijske površine z dejansko rabo 1300, torej na dodelitev plačilnih pravic za travnike, torej na površine, ki so bile na podlagi Uredbe upravičene do plačilnih pravic že v letu 2007. Ugovori v zvezi z obveznostjo upoštevanja površin z rabo 1800 in izdajo odločbe o plačilnih pravicah, torej niso utemeljeni in niso stvar tega postopka. Utemeljen pa zato tudi ni ugovor, da bi bilo v obseg plačilnih pravic šteti tudi površine za rabo 1800. 9. Ugotoviti je torej, da je organ pravilno ugotovil dejansko stanje v zvezi z obsegom dodeljenih plačilnih pravic oziroma višino izplačanih plačilnih pravic, ki jih je imel tožnik ob izdaji odločbe v letu 2009. 10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.