Jedro

Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je presodila, da je bil sklep o ustavitvi postopka z dne 19. 3. 2014 pravilen. Glede na vsebino tožnikovega odgovora, poslanega na poziv sodišča z dne 6. 12. 2013, je namreč sodišče smiselno štelo, da tožnik ne želi nadaljevati konkretnega postopka, zato je tožbo štelo za umaknjeno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zavrnila. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec prosil za dodelitev BPP, za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, št. IV U 273/2013-6 z dne 19. 3. 2014, s katerim je sodišče postopek v zvezi s tožbo, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1676/2013 z dne 23. 9. 2013, ustavilo. Iz obrazložitve sklepa IV U 273/2013-6 z dne 19. 3. 2014 izhaja, da je tožnik 2. 11. 2013 vložil vlogo, upravni spor, zoper toženo stranko, Okrožno sodišče v Celju, zaradi zmotne odločitve v odločbi Bpp 1676/2013 z dne 23. 9. 2013. Nadalje iz obrazložitve izhaja, da je 6. 11. 2013 sodišče tožnika na podlagi 31. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pozvalo, naj sodišču predloži izpodbijani akt. Dne 6. 12. 2013 je sodišče prejelo tožnikov odgovor na poziv, da zoper Okrožno sodišče v Celju ni vložil tožbe. Glede na navedeno je sodišče tožnikov odgovor z dne 6. 12. 2013 štelo kot umik dne 2. 11. 2013 vložene tožbe in na podlagi določbe drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo, saj v zadevi še ni odločalo.

2. Po oceni pristojnega Organa za BPP prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS IV U 273/2013-6 z dne 19. 3. 2014. Kot izhaja iz predloženih listin in listin, ki jih je pristojni Organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti, je sodišče namreč prosilca na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 pravilno pozvalo na odpravo pomanjkljivosti tožbe. pozvalo ga je, da naj sodišču predloži izpodbijani akt, ki se izpodbija s tožbo in ga opozorilo na posledice, če v določenem roku pomanjkljivosti ne bo odpravil in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, izpodbijani akt pa ni ničen, to je, da bo sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, tožbo s sklepom zavrglo. Iz odgovora tožnika na poziv sodišča z dne 6. 11. 2013 tudi jasno izhaja, da je tožnik sodišču sporočil, da ni vložil nikakršne tožbe zoper Okrožno sodišče v Celju, zato je sodišče tožnikov odgovor z dne 6. 12. 2013, iz katerega smiselno izhaja, da ne želi nadaljevati predmetnega upravnega spora, pravilno smiselno štelo kot umik dne 2. 11. 2013 vložene tožbe.

3. Ker mora za dodelitev BPP prosilec kumulativno izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP, tožena stranka ugotavlja, da ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP pomeni, da ugotavljanje finančnega pogoja ni potrebno in je treba na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP, tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrniti kot neutemeljeno.

4. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Odločba je zmotna. Bistvena napaka odločujočega sodišča je v tem, da svojih trditev ne more dokazati ali utemeljiti. Toženi stranki je bilo jasno, da je tožbo po pošti resnično oddal 2. 11. 2013 in temu ne nasprotuje, sodišče pa zgolj domneva in z ničemer ne dokaže, da bi moral vedeti na katero tožbo se nanaša poziv sodišča za odpravo pomanjkljivosti. Tožnik se namreč trenutno pravda v 10 postopkih in je v zadnjih 5 dneh po priporočeni pošti prejel 10 različnih sodnih pisanj, zato ni vedel, na katero zadevo se nanaša dopis z dne 4. 11. 2013. Iz tega razloga je sodišču poslal odgovor, v katerem ga je pozval, naj izkaže na kateri dokument se nanaša dopolnitev. Namesto da bi sodišče njegov dopis upoštevalo kot razumen in utemeljen, je zadevo umaknilo brez argumentov in brez pojasnil. Dejstva govorijo njemu v prid in so materialno dokazljiva. Odločitev je bila sprejeta v njegovo škodo brez opravičila. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga tudi povračilo stroškov, ki jih je utrpel. 5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu izpodbijane odločbe in listin priloženega spisa sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), zgolj v pojasnilo pa dodaja:

8. Pri presoji upravičenosti prosilca za BPP, je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vlagati pravna sredstva (1. alineja 24. člena ZBPP). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je, med drugim, pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Gre za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti odobritve BPP, ki pa ne sme posegati v namen BPP, kot ga opredeljuje prvi odstavek 1. člena ZBPP.

9. Zgoraj navedena pravna ureditev organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve, mora pa pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

10. V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti oziroma verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS IV U 273/2013-6 z dne 19. 3. 2014. Po presoji sodišča je tožena stranka zelo natančno utemeljila zakaj šteje, da tožnik v pritožbenem postopku zoper sklep IV U 273/2013-6 z dne 19. 3. 2014 nima verjetnega izgleda za uspeh. Pravilna je namreč njena ugotovitev, da bi tožnik glede na vsebino vložene tožbe, ki jo je oddal na pošti dne 2. 11. 2014 in vsebino poziva sodišča za odpravo pomanjkljivosti te tožbe, moral vedeti na katero tožbo se dopolnitev nanaša. Tožena stranka je podrobno povzela tudi vsebino tožnikovega odgovora na poziv sodišča z dne 6. 12. 2013, iz katerega prav tako izhaja jasen odgovor, da tožnik ni vložil nikakršne tožbe zoper Okrožno sodišče v Celju. Zato je zavzela stališče, da je bila odločitev sodišča, ki je glede na vsebino navedenega odgovora smiselno štelo, da tožnik ne želi nadaljevati predmetnega postopka, pravilna. Tožena stranka je presodila tudi pravilnost poziva sodišča za odpravo pomanjkljivosti tožbe in ugotovila, da je bil le ta sestavljen skladno z določbo prvega odstavka 31. člena ZUS-1 z opozorilom na pravne posledice.

11. Vse zgoraj navedene ugotovitve, na podlagi katerih je tožena stranka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP zavrnila, po presoji sodišča utemeljujejo presojo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K II. točki izreka:

12. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo ZUS-1 moralo zavrniti tudi tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.