Jedro

V sodni praksi je že utrjeno stališče, da je postopek osebnega stečaja dopustno začeti tudi ob predpostavki, da dolžnik nima nobenega premoženja, vendar le v kolikor je (s strani dolžnika) hkrati predlagan začetek postopka odpusta obveznosti.

Kadar nastopa kot predlagatelj stečajnega postopka upnik, sam ne more poznati stanja premoženja dolžnika, nad katerim je predlagal začetek stečajnega postopka. Morebitna ugotovitev neobstoja premoženja dolžnika bo za predlagatelja postopka pomenila zgolj izgubo plačanega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki zadostujejo tudi za kritje nadomestila upravitelju, da v okviru izdelave otvoritvenega poročila preveri obstoj premoženja dolžnika (prvi odstavek 233. člena ZFPPIPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (redna št. 2) je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog pritožnice z dne 13. 7. 2015 (redna št. 1) za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom M. B. Svojo odločitev je utemeljilo na neizkazanem pravnem interesu upnice za vodenje stečajnega postopka, saj naj bi bilo v priloženem rubežnem in cenilnem zapisniku z dne 30. 10. 2014 navedeno, da dolžnik nima rubežu primernega premičnega premoženja, dejavnost je zaprl, je brez zaposlitve in prijavljen na zavodu, preživlja se s socialno pomočjo, zato namen postopka osebnega stečaja ne bi bil dosežen. Sklicevalo se je tudi, da se položaj upnice zaradi začetka stečajnega postopka, ki bi moral biti zaradi neobstoja premoženja končan brez razdelitve upnikom, ne bi v ničemer izboljšal. 2. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča pritožbo (redna št. 4) vložila predlagateljica postopka. Uveljavljala je pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje načelnemu izhodišču prvostopenjskega sodišča, da je namen postopka osebnega stečaja v tem, da se upniki iz premoženja stečajnega dolžnika vsaj deloma poplačajo (prvi odstavek 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). V sodni praksi je že utrjeno stališče, da je postopek osebnega stečaja dopustno začeti tudi ob predpostavki, da dolžnik nima nobenega premoženja le v kolikor je (s strani dolžnika) hkrati predlagan začetek postopka odpusta obveznosti.(1) Zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da bi bil izkazan pravni interes pritožnice za vodenje stečajnega postopka že ob izkazani predpostavki insolventnosti dolžnika, četudi dolžnik ne bi razpolagal s premoženjem, iz katerega bi se lahko (vsaj deloma) poplačali upniki.

5. Prav tako ni mogoče pritrditi pritožnici v tistem delu, ko svoj pravni interes za začetek stečajnega postopka utemeljuje v zadržanju absolutnega zastaranja v povezavi s petim odstavkom 126. člena Zakona o davčnem postopku. V kolikor ne bi bilo izkazanega nobenega premoženja dolžnika, bi izvajanje stečajnega postopka imelo edini učinek v podaljševanju roka za prenehanje davčne obveznosti po šestem odstavku 126. člena Zakona o davčnem postopku. Takšno postopanje upnika pa bi prej kazalo na zlorabo svoje pravice kot na utemeljitev pravnega interesa za začetek stečajnega postopka.

6. Utemeljena pa je pritožba v tistem delu, v katerem izpodbija utemeljitev prvostopenjskega sodišča o neobstoju premoženja dolžnika s sklicevanjem na neuspelo izvršbo po rubežnem in cenilnem zapisniku z dne 30. 10. 2014. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnice, da zgolj zaradi neuspele izvršbe v letu 2014 ni mogoče sklepati, da je dolžnik brez premoženja ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka 15. 7. 2015. Kadar nastopa kot predlagatelj stečajnega postopka upnik, sam ne more poznati stanja premoženja dolžnika, nad katerim je predlagal začetek stečajnega postopka. Morebitna ugotovitev neobstoja premoženja dolžnika bo za predlagatelja postopka pomenila zgolj izgubo plačanega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki zadostujejo tudi za kritje nadomestila upravitelju, da v okviru izdelave otvoritvenega poročila preveri obstoj premoženja dolžnika (prvi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Sicer pa se je pritožnica v predlogu za začetek stečajnega postopka že sama sklicevala na obstoj določenega premoženja dolžnika, ki naj bi izhajalo iz uradnih evidenc. Ob takšni trditveni podlagi predlagateljice sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje predloga s sklicevanjem na neizkazan pravni interes za začetek stečajnega postopka.

7. Upoštevaje navedene razloge pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da je prvostopenjsko sodišče odločitev oprlo na napačno uporabo določb ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču (2. točka 365. člena ZPP). Le-to bo moralo o predlogu pritožnice ponovno odločiti na podlagi izvedenega predhodnega postopka v smislu 235. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP.

Op. št. (1): Glej sklepa VSL Cst 389/2014 z dne 9. 9. 2014, Cst 490/2014 z dne 4. 11. 2014.