Jedro

Le v primeru, če policist bodisi z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje ali pa v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepozna znak ali simptom, ki je lahko posledica takšne snovi v organizmu, odredi udeležencu cestnega prometa strokovni pregled. Iz navedenega je zaključiti, da v primeru, če sta opravljena oba postopka (z napravo ali s sredstvom in pa postopek za prepoznavo), je presoja zakonitosti in natančnosti obeh tako izvedenih postopkov ključna za presojo glede obstoja suma, da udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc. Zato ima prav pritožba, da prvo sodišče s tem, ko se ni opredeljevalo do dokazov, ki jih je glede rezultata hitrega testa vložil v spis sam obdolženec (fotografija hitrega testa), ni v celoti ocenilo vseh dokazov, nato je tudi nepravilno razlogovanje sodišča, da v primeru, če bi hitri test bil negativen (česar niti ni ugotavljalo), pa ta okoliščina ne bi bila pomembna pri ugotavljanju dejstva, ali je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled zakonito.

Obdolženec v konkretnem primeru ves čas trdil, da je pred vožnjo v cestnem prometu uporabljal zdravilo Dexamono, kar je izkazal tudi z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Kako pa se pacienti lahko (različno) odzivajo na uporabo takega zdravila, pa je v izključni presoji strokovnjaka, to je lečečega oftalmologa ali pa izvedenca tovrstne medicinske stroke, nikakor pa ne sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v ponovljen postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče spoznalo obdolženca za odgovornega storitve dveh prekrškov in sicer pod točko I/1) prekrška po določbi desetega odstavka člena 99 ZPrCP, pod točko I/2) pa prekrška po dvanajstem odstavku člena 107 ZPrCP. Nato mu je za vsak prekršek posebej določilo sankcijo (točka II) izreka) in mu ob upoštevanju določbe člena 27 ZP-1 izreklo enotno sankcijo in sicer globo 1.450,00 EUR in pa stransko sankcijo 21 (enaindvajset) kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. V plačilo mu je naložilo tudi stroške postopka in pa sodno takso.

2. S tako odločitvijo se obdolženec ne strinja in sodbo sodišča prve stopnje napada zaradi pritožbenih razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve temeljnih ustavnih pravic in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se ugodi pritožbi in postopek o prekršku ustavi, podredno pa, da se sodba prvostopnega sodišča razveljavi in vrne zadeva temu sodišču v ponovljen postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V zvezi s pritožbeno navedbo o tem, da pritožnik ni bil poučen v postopku pred prvostopnim sodiščem o svojih pravicah, zlasti o tem, da se ni dolžan zagovarjati in izpovedati ničesar zoper sebe, kar bi mu škodovalo in da ni dolžan priznati krivde, pritožbeno sodišče izpostavlja, da takšen očitek, ki pomeni uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka o prekršku (določba drugega odstavka člena 155 ZP-1) ni utemeljen. Pregled spisovnega gradiva v tej smeri pokaže, da je obdolženec bil vabljen na zaslišanje 27. 7. 2016 z vsemi pravnimi pouki po določbah členov 114 in 115 ZP-1, pred podajo zagovora pred prvostopnim sodiščem (l. št. 21, 22) pa je bil izrecno poučen tudi o tem, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, prav tako pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati odgovornosti za prekršek, tak zapisnik pa je obdolženec podpisal dvakrat in sicer po podanih in zapisanih pravnih poukih in tudi po podaji svojega zagovora. Zato očitek o kršitvi določbe ZP-1, kar zadeva obdolženčevo obrambo ne vzdrži. 5. V nadaljevanju pa pritožnik najprej povzema ugovorne navedbe, ki jih je podal zoper sklep prvostopnega sodišča o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja opr. št. PR ... dne 7. 7. 2016 in prvostopnemu sodišču očita, da je sicer v navedenem sklepu jasno zapisalo, da bo v dokaznem postopku raziskalo, ali sta bila obdolženčev videz in obnašanje povsem normalna, kot je obdolženec trdil v svojem ugovoru, saj je slednje stvar dokaznega postopka, pa temu v nadaljnjem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo obdolženca, ni pa zaslišalo poslujoče policistke in tudi ni opravilo soočenja z njo, ni storilo, prav tako pa ni ustrezne pozornosti namenilo dokazom, ki jih je v spisovno gradivo vložil sam obdolženec (posnetek hitrega testa in zdravniška dokumentacija). Izpostavlja, da je že v ugovoru predlagal izvedbo določenih dokazov, ki bi v primeru, če bi bili izvedeni, lahko pripeljali do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo prvostopno sodišče. Predlagal je pridobitev avdio-videoposnetka s sistemom Provida o vožnji policije za obdolženčevem vozilom, saj je policistka v obdolžilnem predlogu zapisala, da sta prekrške policista posnela ravno s tem sistemom, prav tako pa mu ni bilo omogočeno soočenje s policistko M. in v tej zvezi se tudi ni pojasnila fotografija rezultata hitrega testerja, čeprav je sodišče takšen dokaz zahtevalo, čemur je obdolženec tudi sledil. Že iz obdolžilnega predloga PP Celje izhaja, da mu je bil odrejen hitri test, ki se je v rubriki amfetamina in metadona čisto rahlo obarval (pod kontrolno črto testerja), kar je obdolženec dokazoval tudi z lastno fotografijo testerja, zato bi že iz tega razloga sodišče moralo takšen dokaz izvesti in ga oceniti. V izpodbijani sodbi pa se sodišče opira na drget oči in povzema navedbe po zapisniku, do ugovornih navedb, ki se nanašajo na normalno stanje zenic in drget oči pa se ne opredeli. Po mnenju pritožnika bi sodišče moralo navesti, za koliko odstopa rezultat od normalnega, pa tega ni storilo. Pritožnik zato trdi, da ni odklonil strokovnega pregleda in tega tudi ni izjavil na zaslišanju, predlagal je le, da se slednje natančno razjasni, kar bi bilo mogoče le ob zaslišanju in soočenju s policistko M. Vse navedeno, zlasti pa, ker sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal (soočenje policistke in pritožnika, zaslišanje policistke, ocena fotografije hitrega testerja, proučitev navodil za uporabo DrugWipe 6S, postavitev izvedenca medicinske stroke), je pripeljalo do zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, glede obeh očitanih prekrškov. Take pritožbene navedbe so utemeljene.

6. O tem, da je obdolženec v konkretnem primeru odklonil odrejen strokovni pregled, ni dileme. Nosilno vprašanje je le, ali je bila s strani policistke opravljena prepoznava znaka, ki je (bi) lahko bil posledica prepovedanih substanc ob ugotovljenih okoliščinah primera tako zanesljiva, da je obstajala zakonita podlaga za odreditev strokovnega pregleda, ki bi ga obdolženec moral opraviti (določbe osmega odstavka člena 107 ZPrCP). In v tem delu ima pritožba prav, da je dejansko stanje v izpodbijani sodbi nepopolno ugotovljeno.

7. Kot je že prvostopno sodišče povzelo v izpodbijano sodbo je obdolžencu na kraju samem zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (določba sedmega odstavka člena 107 ZPrCP) s strani poslujoče policistke P. M. bil odrejen postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (v nadaljevanju: postopek za prepoznavo). Iz obdolžilnega predloga izhaja, da je bil ta postopek pozitiven. Obdolžencu pa je bil odrejen tudi hitri test na mamila znamke DrugWipe 6S, ki pa se je v rubriki amfetaminov in metadona čisto rahlo obarval. Nato mu je bil odrejen še strokovni pregled, ki pa ga je obdolženec odklonil. 8. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje lahko sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, saj to izhaja iz določbe sedmega odstavka člena 107 ZPrCP. Obdolženec je tekom postopka v spisovno gradivo vložil fotografijo rezultata testa z napravo DrugWipe 6S, kar naj bi po njegovih navedbah dokazovalo, da je bil hitri test negativen. V zvezi s tem iz izpodbijane sodbe izhaja, da dejstvo, ali fotografija dejansko prikazuje rezultat hitrega testa na prepovedane droge, ki je bil opravljen z obdolžencem v kritičnem času ali ne, sodišče ni preverjalo, saj po stališču sodišča tudi v primeru, da je bil hitri test na droge negativen, ta okoliščina ni ključna pri ugotavljanju dejstva, ali je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito ali ne. Pri tem se je sodišče oprlo na določbo člena 7 Pravilnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (pravilnika), ki policistu nalaga, da odredi strokovni pregled udeležencu cestnega prometa takrat, če se vsaj z eno od predhodnih faz potrdi razlog za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil oziroma drugih prepovedanih substanc. Ker pa je ugotovilo, da je poslujoča policistka pri obdolžencu (ne glede na rezultat hitrega testa) ugotovila drget oči in da pogled ni bil usmerjen k izbrani točki, kar pa po ugotovitvah sodišča prve stopnje glede na obstoječe stranske učinke zdravila Dexamono ni posledica uporabe tega zdravila, je bil strokovni pregled poslujoče policistke odrejen zakonito. Taki razlogi pa so, kar zadeva obstoj pogojev za nadaljnjo odreditev strokovnega pregleda, po prepričanju pritožbenega sodišča neprepričljivi.

9. Iz določbe sedmega odstavka člena 107 ZPrCP jasno izhaja, da sme policist zaradi ugotovitve, ali je konkretni udeleženec cestnega prometa pod vplivom prepovedanih substanc, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno vožnjo, izvesti (-) preizkus z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu, (-) ali pa predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Preizkus z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje se lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov. Že gramatikalna razlaga te določbe pomeni, da je zakonodajalec predvidel v takih primerih, ko je najprej opravljen preizkus z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje tudi postopek prepoznave znakov oziroma simptomov na podlagi prej navedenega pravilnika. Oba preizkusa pa sta v takem primeru kot celota podlaga za presojo policista o tem, ali v konkretnem primeru obstaja verjetnost na stopnji suma, da udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih drog in drugih prepovedanih substanc, kajti le slednje je tudi podlaga za zakonito odreditev strokovnega pregleda. Torej le v primeru, če policist bodisi z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje ali pa v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepozna znak ali simptom, ki je lahko posledica takšne snovi v organizmu, odredi udeležencu cestnega prometa strokovni pregled. Iz navedenega je zaključiti, da v primeru, če sta opravljena oba postopka (z napravo ali s sredstvom in pa postopek za prepoznavo), je presoja zakonitosti in natančnosti obeh tako izvedenih postopkov ključna za presojo glede obstoja suma, da udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc. Zato ima prav pritožba, da prvo sodišče s tem, ko se ni opredeljevalo do dokazov, ki jih je glede rezultata hitrega testa vložil v spis sam obdolženec (fotografija hitrega testa), ni v celoti ocenilo vseh dokazov, zato je tudi nepravilno razlogovanje sodišča, da v primeru, če bi hitri test bil negativen (česar niti ni ugotavljalo), pa ta okoliščina ne bi bila pomembna pri ugotavljanju dejstva, ali je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled zakonito.

10. V konkretnem postopku je že v zapisniku o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov (priloga A 1), kar ugotavlja že prvo sodišče, bilo navedeno, da je obdolženec eno uro pred preizkusom zaradi težav z očmi uporabil zdravilo Dexamono, ki ga je prvo sodišče glede nezaželjenih učinkov preverjalo tudi z uporabo spletnih strani (česar obdolžencu ni predočilo!) in čeprav za celovito presojo in ugotavljanje stranskih učinkov uporabe takega zdravila nima ustreznega strokovnega znanja preuranjeno zaključilo, da vertikalen drget oči, vertikalen drget oči v končnih položajih in nemirna umirjenost oči z izbranim točkam med nezaželjenimi učinki pri uporabi tega zdravila niso navedeni, in zato tudi niso posledica uporabe tega zdravila. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča razlogi prvega sodišča o obstoju suma, da je v konkretnem primeru obdolženec vozil pod vplivom prepovedanih drog in drugih substanc, ne prepričajo. Dejstvo namreč je, da je obdolženec v konkretnem primeru ves čas trdil, da je pred vožnjo v cestnem prometu uporabljal zdravilo Dexamono, kar je izkazal tudi z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Kako pa se pacienti lahko (različno) odzivajo na uporabo takega zdravila, pa je v izključni presoji strokovnjaka, to je lečečega oftalmologa ali pa izvedenca tovrstne medicinske stroke, nikakor pa ne sodišča. 11. Zato ima pritožba prav, da sodišče v tem delu ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj ključnih dejstev, to je rezultata hitrega testa ni preverjalo in ugotavljalo, kar bi moralo tudi po oceni pritožbenega sodišča storiti ob predhodnem zaslišanju policistke M., ki je ves postopek vodila in jo soočiti z obdolžencem, kajti tudi sam zapis v obdolžilnem predlogu glede rezultata hitrega testa o tem, da se je DrugWipe 6S v rubriki amfetaminov in metadona čisto rahlo obarval, bi bilo potrebno ugotavljati in presojati tudi v odnosu do dokaza (fotografije), ki ga je glede rezultata tega testa v spisovno gradivo vložil sam obdolženec in za katerega trdi, da je bil negativen (priloga B 4). Zato je bilo potrebno pritožbenim navedbam v smeri, da je ostalo dejansko stanje v predmetni prekrškovni zadevi nepopolno ugotovljeno pritrditi, kar zadeva obstoj suma, da je obdolženec v konkretnem primeru vozil pod vplivom prepovedanih substanc. Le obstoj konkretno izkazane stopnje verjetnosti (sum), da udeleženec vozi pod vplivom prepovedanih substanc je pravna podlaga za nadaljnjo in zakonito odreditev strokovnega pregleda (določba devetega odstavka člena 107 ZPrCP). Zato je bilo potrebno na podlagi zakonskega pooblastila iz osmega odstavka člena 163 ZP-1 sodbo prvostopnega sodišča razveljaviti in vrniti zadevo prvostopnemu sodišču v ponovljen postopek.

12. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče najprej temeljito proučiti dokazne predloge obdolženca, ki jih je ta podal že tekom ugovornega postopka (l. št. 20), med katerimi so predvsem zaslišanje policistke P. M. in njeno soočenje z obdolžencem, zdravstvena dokumentacija Okulistične ambulante SB Celje, fotografija hitrega testerja, kot tudi zaslišanje oz. postavitev izvedenca ustrezne medicinske stroke, saj se do takih dokaznih predlogov, ki so bili podani do konca postopka pred prvostopnim sodiščem, sodišče doslej še ni opredeljevalo. Izveden dokazni postopek pa bo moral zajeti tudi natančno ugotavljanje rezultata hitrega testa, kar bo morala v svoji izpovedi natančno ob fotografijah, ki se nahajajo v spisu pojasniti poslujoča policistka P. M.. Nato pa bo moralo prvostopno sodišče z dopolnitvijo izvedenega dokaznega postopka ugotavljati tudi vpliv obdolženčevih zdravstvenih težav z očmi in v tej zvezi uporabo zdravila Dexamono, na ugotovitve policistke o znakih, ki bi lahko bili posledica mamil, saj mu naj bi bila že 1. 7. 2016 (2 dni pred obravnavanim dogodkom) predpisana terapija s tem zdravilom. Učinek teh zdravil pa bo moralo prepustiti strokovnjaku oftalmologu, ki bo ob natančnem in vsestranskem poznavanju nezaželjenih učinkov takega zdravila moral bodisi potrditi ali izključiti možnost, ali so takšne ugotovitve poslujoče policistke (drget oči, usmerjenost pogleda k izbrani točki, vertikalen drget oči v končnih položajih) posledica uporabe zdravila Dexamono. Slednje pa bo podlaga za odločitev o tem, ali je v obravnavanem primeru zanesljivo obstajal sum, da je obdolženec vozil pod vplivom mamil oziroma drugih prepovedanih substanc, kar je pogoj za nadaljnjo zakonito odreditev strokovnega pregleda (določba devetega odstavka člena 107 ZPrCP), kajti strokovni pregled je lahko odrejen šele na podlagi zanesljive ugotovitve, da obstaja določena stopnja verjetnosti (sum), da udeleženec vozi pod vplivom prepovedanih substanc.