Objava seznama prejemnikov dodatka za uspešnost

Datum

12.01.2024

Številka

07121-1/2023/1630

Kategorije

Delovna razmerja, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da bi na oglasni deski v podjetju navedli imena in priimke prejemnikov dodatkov oz. stimulacij in odstotek pridobljene stimulacije. Sprašujete, ali je taka objava dopustna. Če objava takega seznama ni dopustna vas zanima, ali se lahko tak seznam objavi za krajši čas na sestanku oz. se na sestanku javno prebere?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za objavo oz. drugo razkritje osebnih podatkov (imena, priimka in zneska oz. odstotka pridobljenega dodatka za delovno uspešnost), bi delodajalec moral izkazati ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Lahko pa delodajalec objavi kriterije, na podlagi katerih bo določil dodatek za delovno uspešnost.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe predstavljajo osebni podatki katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Med osebne podatke tako štejemo npr. ime, priimek, kontaktne podatke (telefonska številka, naslov e-pošte), naslov, itd. Tudi podatek o bruto oziroma neto plači, oz. o dodatku za delovno uspešnost, predstavlja osebni podatek posameznika, kadar se nanaša na točno določenega oz. določljivega posameznika.

Skladno z 2. točko 4. člena Splošne uredbe pomeni „obdelava“ vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Kot obdelava osebnih podatkov bi torej štela tako objava kot drugo razkritje podatka (npr. na sestanku). Za obdelavo osebnih podatkov mora biti podana ustrezna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Pri tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

V okviru delovnega razmerja je relevantna tudi določba prvega odstavka 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1, ZDR-1), ki določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Za objavo podatka o pridobljenem dodatku za delovno uspešnost bi morala obstajati torej ustrezna pravna podlaga (npr. ko je taka objava določena v zakonu oz. kolektivni pogodbi, kot to velja za objavo redne delovne uspešnosti v javnem sektorju – glej npr. mnenje št. 07121-1/2021/1570 z dne 24. 8. 2021). Upravljavec mora sam presoditi, ali v konkretnem primeru obstaja ustrezna pravna podlaga za objavo seznama prejemnikov dodatka za uspešnost glede na konkretne interne akte in pogodbena razmerja med delodajalcem in zaposlenimi. Če pravna podlaga za objavo seznama, s katerim bi se seznanili zaposleni obstaja, pa opozarjamo, da se z njim ne bi smele seznaniti neupravičene osebe (na kar je treba biti pozoren pri načinu njegove objave). Brez veljavnega soglasja zaposlenega verjetno ni pravne podlage za širšo javno objavo podatkov, s katerimi bi se seznanile tretje osebe izven podjetja.

V skladu z ZVOP-2 pa ni nobene omejitve za javno objavo samih kriterijev, na podlagi katerih se izplačuje dodatek za delovno uspešnost. Delavci pa si lahko podatek o prejemu dodatka za delovno uspešnost razkrivajo med seboj tudi prostovoljno, v takem primeru ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov.

Več o seznanitvi s podatki o plači s strani zaposlenih (npr. s strani nadrejenega) lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2022/1478 z dne 18. 1. 2023. Do mnenj lahko dostopate s pomočjo iskalnika na https://www.ip-rs.si/vop.

V upanju, da ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo