Jedro

Jedro

Sodišče prve stopnje je sodno takso za ugovor zaradi pobota pravilno odmerilo od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve.

Sodišče prve stopnje je sodno takso za ugovor zaradi pobota pravilno odmerilo od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve.

Prepoved poslabšanja za taksnega zavezanca v postopku odmere takse, ko nasprotna stranka sploh ne nastopa, ne pride v poštev.

Prepoved poslabšanja za taksnega zavezanca v postopku odmere takse, ko nasprotna stranka sploh ne nastopa, ne pride v poštev.

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Toženka je po prejemu tožbe tožnikov (s katero sta zahtevala ničnost kreditnih pogodb in plačilo zneska 72.111,21 EUR s pripadki) v odgovoru na tožbo podala zoper denarni zahtevek pobotni ugovor oziroma je v pobot uveljavljala svojo terjatev (podala je primarni in več podrednih pobotov), zato je sodišče prve stopnje izdalo plačilni nalog z dne 13. 12. 2024 za plačilo sodne takse za postopek o pobotnem ugovoru v znesku 2.559 EUR. Tožena stranka je po prejemu plačilnega naloga vložila ugovor iz razloga, da je sodna taksa napačno odmerjena. Z izpodbijanim sklepom z dne 4. 2. 2025 je sodišče prve stopnje ugovoru zoper plačilni nalog z dne 13. 12. 2024 ugodilo in izpodbijani plačilni nalog razveljavilo ter toženki izdalo nov plačilni nalog z dne 6. 2. 2025 za plačilo sodne takse za pobotni ugovor v višini 3.885 EUR.

1.Toženka je po prejemu tožbe tožnikov (s katero sta zahtevala ničnost kreditnih pogodb in plačilo zneska 72.111,21 EUR s pripadki) v odgovoru na tožbo podala zoper denarni zahtevek pobotni ugovor oziroma je v pobot uveljavljala svojo terjatev (podala je primarni in več podrednih pobotov), zato je sodišče prve stopnje izdalo plačilni nalog z dne 13. 12. 2024 za plačilo sodne takse za postopek o pobotnem ugovoru v znesku 2.559 EUR. Tožena stranka je po prejemu plačilnega naloga vložila ugovor iz razloga, da je sodna taksa napačno odmerjena. Z izpodbijanim sklepom z dne 4. 2. 2025 je sodišče prve stopnje ugovoru zoper plačilni nalog z dne 13. 12. 2024 ugodilo in izpodbijani plačilni nalog razveljavilo ter toženki izdalo nov plačilni nalog z dne 6. 2. 2025 za plačilo sodne takse za pobotni ugovor v višini 3.885 EUR.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V obširni pritožbi v bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru zoper prvotni plačilni nalog prekršilo prepoved reformatio in peius, da je napačno ugotovilo vrednost spornega predmeta in da je konkretna zadeva v ključnih vidikih drugačna od zadeve, na katero se je sodišče sklicevalo v izpodbijanem sklepu. Očita, da je sodišče spregledalo razlikovalne okoliščine glede tega, kako sta tožnika v tej zadevi oblikovala svoj zahtevek. Meni, da je sodišče napačno odmerilo sodno takso od zneska, od katerega je tožena stranka primarno podala ugovor pobotanja, tj. 246.807,60 EUR. Sodišče bi moralo sodno takso odmeriti od dejanske višine glavnice dajatvenega zahtevka tožnikov, tj. 72.111,22 EUR in bi tako morala sodna taksa za pobotni ugovor znašati 1.449 EUR. Navaja, da je zavezana k plačilu sodne takse od vrednosti, ki je kar štirikrat višja kot je dejanski kondikcijski zahtevek tožnikov, zoper katerega se brani. Takšna pretirano visoko in nesorazmerno odmerjena sodna taksa predstavlja neustavno omejevanje pravice dostopa do sodišča.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V obširni pritožbi v bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru zoper prvotni plačilni nalog prekršilo prepoved reformatio in peius, da je napačno ugotovilo vrednost spornega predmeta in da je konkretna zadeva v ključnih vidikih drugačna od zadeve, na katero se je sodišče sklicevalo v izpodbijanem sklepu. Očita, da je sodišče spregledalo razlikovalne okoliščine glede tega, kako sta tožnika v tej zadevi oblikovala svoj zahtevek. Meni, da je sodišče napačno odmerilo sodno takso od zneska, od katerega je tožena stranka primarno podala ugovor pobotanja, tj. 246.807,60 EUR. Sodišče bi moralo sodno takso odmeriti od dejanske višine glavnice dajatvenega zahtevka tožnikov, tj. 72.111,22 EUR in bi tako morala sodna taksa za pobotni ugovor znašati 1.449 EUR. Navaja, da je zavezana k plačilu sodne takse od vrednosti, ki je kar štirikrat višja kot je dejanski kondikcijski zahtevek tožnikov, zoper katerega se brani. Takšna pretirano visoko in nesorazmerno odmerjena sodna taksa predstavlja neustavno omejevanje pravice dostopa do sodišča.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da toženka lahko izpodbija plačilni nalog s pritožbo zoper sklep o ugovoru. Plačilni nalog je sestavni del sklepa o ugovoru (tretji odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1) in se na podlagi četrtega odstavka 34.a člena ZST-1 izpodbija s pritožbo zoper sklep o ugovoru. Izpodbijani sklep oziroma nov plačilni nalog, ki je njegov sestavni del, lahko toženka izpodbija iz razlogov iz prvega odstavka 34. a člena ZST-1, med drugim, da je sodišče tudi takso za pobotni ugovor v novem plačilnem nalogu z dne 6. 2. 2025 napačno odmerilo.

4.Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da toženka lahko izpodbija plačilni nalog s pritožbo zoper sklep o ugovoru. Plačilni nalog je sestavni del sklepa o ugovoru (tretji odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1) in se na podlagi četrtega odstavka 34.a člena ZST-1 izpodbija s pritožbo zoper sklep o ugovoru. Izpodbijani sklep oziroma nov plačilni nalog, ki je njegov sestavni del, lahko toženka izpodbija iz razlogov iz prvega odstavka 34. a člena ZST-1, med drugim, da je sodišče tudi takso za pobotni ugovor v novem plačilnem nalogu z dne 6. 2. 2025 napačno odmerilo.

5.Podlaga za nastanek te taksne obveznosti je v prvi točki 5. člena ZST-1: za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, tudi ob vložitvi pobotnega ugovora, nastane taksa obveznost. Višina taksne obveznosti za pobotni ugovor se določi v skladu s Tar. št. 1111 ZST-1, odmeri pa se od vrednosti zahtevka oziroma predmeta. Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja, razen če zakon določa drugače (prvi in tretji odstavek 19. člena ZST-1). Sporno v tej zadevi je, od katere vrednosti bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti sodno takso za v pobot uveljavljano terjatev.

5.Podlaga za nastanek te taksne obveznosti je v prvi točki 5. člena ZST-1: za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, tudi ob vložitvi pobotnega ugovora, nastane taksa obveznost. Višina taksne obveznosti za pobotni ugovor se določi v skladu s Tar. št. 1111 ZST-1, odmeri pa se od vrednosti zahtevka oziroma predmeta. Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja, razen če zakon določa drugače (prvi in tretji odstavek 19. člena ZST-1). Sporno v tej zadevi je, od katere vrednosti bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti sodno takso za v pobot uveljavljano terjatev.

6.Pritožbeno sodišče sodi, da je bila taksa v novem plačilnem nalogu pravilno odmerjena. Sodišče prve stopnje je sodno takso za ugovor zaradi pobota pravilno odmerilo od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve. Da bi bila vrednost primarnega pobotnega ugovora drugačna, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje v višini 246.807,60 EUR, pritožba niti ne pravi. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavlja tožeča stranka z dajatvenim denarnim zahtevkom, to je 72.1111,21 EUR, nima odločilne teže. Tudi pritožbene trditve, na kakšen način je v svojih trditvah tožeča stranka utemeljevala svoj denarni zahtevek, nimajo takšnega pomena, kot ga skuša predstaviti pritožba. Odločilno dejstvo je, da tožnika s tožbo poleg ugotovitvenega zahtevka uveljavljata dajatveni denarni zahtevek, toženka pa je v naraciji izrecno podanega ugovornega pobota zapisala, da (primarno) zahteva ugotovitev, da obstaja njena terjatev, ki znaša EUR protivrednosti zneska 230.000 EUR CHF s 6% letnimi obrestmi od 30.4.2007 do dne 28.5.2021 in zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, preračunano po referenčnem tečaju ECB na dan izdaje sodbe, kar po njenih pojasnilih pomeni, da pobotni ugovor temelji na glavnici določeni v CHF, torej 230.000 CHF, v EUR protivrednosti na dan izdaje sodbe, kar na dan 19. 12. 2024, preračunano po veljavnem tečaju, znaša 246.807,60 EUR. To je znesek, ki ga je toženka stavila v pobot in ne v višini zahtevka, kot ga uveljavljata tožnika. Toženka je pač postavila višjo pobotno terjatev, kot je zahtevek tožnikov. Vrednost terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost od katere bi se v skladu s ZST-1, ki veže odmero na vrednost predmeta, to pa je v primeru pobotnega ugovora vrednost v pobot uveljavljane terjatve, odmerjala sodna taksa. Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika z zahtevkom/s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora. Očitane kršitve materialno-procesnega vodstva postopka ni. Na pravilnost izpodbijane odločitve oziroma izdanega novega plačilnega naloga pa tudi ne more vplivati okoliščina, da to ni edini postopek v zvezi s kreditnimi pogodbami v CHF. Za vsak postopek (vlogo/uvgovor) je po zakonu določeno, da je treba plačati sodno takso.

6.Pritožbeno sodišče sodi, da je bila taksa v novem plačilnem nalogu pravilno odmerjena. Sodišče prve stopnje je sodno takso za ugovor zaradi pobota pravilno odmerilo od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve. Da bi bila vrednost primarnega pobotnega ugovora drugačna, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje v višini 246.807,60 EUR, pritožba niti ne pravi. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavlja tožeča stranka z dajatvenim denarnim zahtevkom, to je 72.1111,21 EUR, nima odločilne teže. Tudi pritožbene trditve, na kakšen način je v svojih trditvah tožeča stranka utemeljevala svoj denarni zahtevek, nimajo takšnega pomena, kot ga skuša predstaviti pritožba. Odločilno dejstvo je, da tožnika s tožbo poleg ugotovitvenega zahtevka uveljavljata dajatveni denarni zahtevek, toženka pa je v naraciji izrecno podanega ugovornega pobota zapisala, da (primarno) zahteva ugotovitev, da obstaja njena terjatev, ki znaša EUR protivrednosti zneska 230.000 EUR CHF s 6% letnimi obrestmi od 30.4.2007 do dne 28.5.2021 in zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, preračunano po referenčnem tečaju ECB na dan izdaje sodbe, kar po njenih pojasnilih pomeni, da pobotni ugovor temelji na glavnici določeni v CHF, torej 230.000 CHF, v EUR protivrednosti na dan izdaje sodbe, kar na dan 19. 12. 2024, preračunano po veljavnem tečaju, znaša 246.807,60 EUR. To je znesek, ki ga je toženka stavila v pobot in ne v višini zahtevka, kot ga uveljavljata tožnika. Toženka je pač postavila višjo pobotno terjatev, kot je zahtevek tožnikov. Vrednost terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost od katere bi se v skladu s ZST-1, ki veže odmero na vrednost predmeta, to pa je v primeru pobotnega ugovora vrednost v pobot uveljavljane terjatve, odmerjala sodna taksa. Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika z zahtevkom/s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora. Očitane kršitve materialno-procesnega vodstva postopka ni. Na pravilnost izpodbijane odločitve oziroma izdanega novega plačilnega naloga pa tudi ne more vplivati okoliščina, da to ni edini postopek v zvezi s kreditnimi pogodbami v CHF. Za vsak postopek (vlogo/uvgovor) je po zakonu določeno, da je treba plačati sodno takso.

7.Sodišče prve stopnje je s prvim plačilnim nalogom z dne 13. 12. 2024, ki je bil sicer z izpodbijanim sklepom razveljavljen, odmerilo sodno takso za pobotni ugovor v višini 2.559 EUR, z novim plačilnim nalogom z dne 6. 2. 2024, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, pa je takso odmerilo v višini 3.885 EUR. Torej nova taksa presega prvotno takso. Neutemeljen je očitek o kršitvi prepovedi poslabšanja za pritožnico. Ko gre za odmero sodne takse, ni mogoče govoriti o kršitvi prepovedi reformatio in peius (kot ga Zakon o pravdnem postopku - ZPP določa v 357. členu). Po presoji pritožbenega sodišča v tem postopku ta določba (niti smiselno) ni uporabljiva. V taksnem postopku gre za relacijo med sodiščem in le eno stranko. Sodišče mora po uradni dolžnosti odločiti o plačilu sodne takse za določeno vlogo oz. dejanje stranke. Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena tega zakona razveljavi. Če je potrebno, izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena (peti odstavek 35. člena ZST-1). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje sicer ob ugovoru, a po uradni dolžnosti ugotovilo napako in ravnalo tako, kot mu nalaga zakon. V vsakem primeru ima sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je stranki (taksnemu zavezancu) s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse odmerilo prenizko sodno takso, v okviru navedene zakonske določbe pravico in dolžnost, da zavezancu pošlje nov/dodatni plačilni nalog za plačilo sodne takse, s katerim se ga pozove k doplačilu premalo plačane sodne takse, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor. Prepoved poslabšanja za taksnega zavezanca v postopku odmere takse, ko nasprotna stranka sploh ne nastopa, ne pride v poštev.

7.Sodišče prve stopnje je s prvim plačilnim nalogom z dne 13. 12. 2024, ki je bil sicer z izpodbijanim sklepom razveljavljen, odmerilo sodno takso za pobotni ugovor v višini 2.559 EUR, z novim plačilnim nalogom z dne 6. 2. 2024, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, pa je takso odmerilo v višini 3.885 EUR. Torej nova taksa presega prvotno takso. Neutemeljen je očitek o kršitvi prepovedi poslabšanja za pritožnico. Ko gre za odmero sodne takse, ni mogoče govoriti o kršitvi prepovedi reformatio in peius (kot ga Zakon o pravdnem postopku - ZPP določa v 357. členu). Po presoji pritožbenega sodišča v tem postopku ta določba (niti smiselno) ni uporabljiva. V taksnem postopku gre za relacijo med sodiščem in le eno stranko. Sodišče mora po uradni dolžnosti odločiti o plačilu sodne takse za določeno vlogo oz. dejanje stranke. Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena tega zakona razveljavi. Če je potrebno, izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena (peti odstavek 35. člena ZST-1). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje sicer ob ugovoru, a po uradni dolžnosti ugotovilo napako in ravnalo tako, kot mu nalaga zakon. V vsakem primeru ima sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je stranki (taksnemu zavezancu) s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse odmerilo prenizko sodno takso, v okviru navedene zakonske določbe pravico in dolžnost, da zavezancu pošlje nov/dodatni plačilni nalog za plačilo sodne takse, s katerim se ga pozove k doplačilu premalo plačane sodne takse, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor. Prepoved poslabšanja za taksnega zavezanca v postopku odmere takse, ko nasprotna stranka sploh ne nastopa, ne pride v poštev.

8.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o neustavnem omejevanju pravice do dostopa do sodišča. Vprašanje plačila (maksimalne) sodne takse (določitve najvišje sodne takse pri vrednosti spornega predmeta do 500.000 EUR) je že bilo predmet ustavne presoje (glej Odl. USRS objavljena v Ur. l. RS, št. 1690/2018) in jo je prestalo.

8.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o neustavnem omejevanju pravice do dostopa do sodišča. Vprašanje plačila (maksimalne) sodne takse (določitve najvišje sodne takse pri vrednosti spornega predmeta do 500.000 EUR) je že bilo predmet ustavne presoje (glej Odl. USRS objavljena v Ur. l. RS, št. 1690/2018) in jo je prestalo.

9.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno, potem ko je ugodilo ugovoru toženke zoper plačilni nalog z dne 13. 12. 2024 in ta nalog razveljavilo, izdalo nov plačilni nalog v višini 3.885 EUR, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno, potem ko je ugodilo ugovoru toženke zoper plačilni nalog z dne 13. 12. 2024 in ta nalog razveljavilo, izdalo nov plačilni nalog v višini 3.885 EUR, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 5, 5/1, 5/1-1, 35, 35/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 359

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 5, 5/1, 5/1-1, 35, 35/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 359

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.