Jedro

Če je iz prosilčeve vloge za azil očitno, da je izvorno državo zapustil iz izključno ekonomskih razlogov oziroma če sam izjavi, da v izvorni državi ni bil preganjan in mu ob vrnitvi ne grozi preganjanje zaradi rasnih, verskih, političnih in tem podobnih razlogov, navedenih v ZAzil oziroma v Ženevski konvenciji oziroma v EKČP kot razlogov za priznanje azila, ali če je iz vloge razvidno, da gre za zavajanje in zlorabo postopka, za kar se šteje tudi utemeljevanje na podlagi napačne istovetnosti, je treba tako prošnjo za azil zavrniti v takoimenovanem "pospešenem" postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točko izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19.7.2004, s katero je tožena stranka na podlagi 1. in 2. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (ZAzil, Uradni list RS, št. 134/2003-UPB1) kot očitno neutemeljeno zavrnila tožničino prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji, ter odločila, da mora tožnica v roku treh dni po pravnomočno končanem azilnem postopku zapustiti Republiko Slovenijo. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče tožnico oprostilo plačila sodnih taks.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijani odločbi in tožničino tožbo zavrnilo, ker je tudi samo menilo, da je tožnica svojo matično državo zapustila samo iz ekonomskih razlogov, zato je bilo tudi pravilno, da je tožena stranka o tožničini prošnji odločala v tako imenovanem pospešenem postopku. Tožnica se je ob oddaji prošnje za azil dne 15.7.2004 predstavila kot J.M.M., medtem ko je dne 3.7.2004 na Postaji mejne milice O., ko je izkazovala namen, da bi podala prošnjo za azil, identificirala kot A.M., državljanka Kube. V postopku pri mejni postaji Mejne policije O. se je tožnica identificirala s ponarejenim potnim listom na ime A.A.M.D.S. Tožena stranka je zato pravilno sklenila, da je tožnica prošnjo za azil utemeljevala na podlagi napačne istovetnosti in ponarejenih dokumentov in je tako zavajala in zlorabljala azilni postopek, kar je razlog za zavrnitev azila po 1. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil, poleg tega pa je iz njenih izjav jasno, da je v Republiko Slovenijo prišla iz ekonomskih razlogov. Iz njene prošnje pa je bilo tudi očitno, da ji v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu ZAzil. To pa je razlog za zavrnitev prošnje za azil iz 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne toženi stranki v nov postopek. Meni, da je izdaja izpodbijane sodbe preuranjena in da bi bilo treba o tožničini vlogi odločati v takoimenovanem rednem postopku. Meni, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, saj ni bilo natančno ugotovljeno, zakaj je tožnica morala zapustiti matično državo in se vanjo več ne more vrniti. Dati bi ji bilo treba možnost sodelovanja v postopku, da bi lahko dokazala utemeljenost svoje prošnje za azil. Slediti bi bilo treba njenim izjavam o podaji vloge za azil, ko je natančno in prepričljivo pojasnila, pred kom je pobegnila iz svoje izvorne države in koga se boji v primeru, če bi se morala tja vrniti. Zato je bilo odločanje v pospešenem postopku kršenje pravil postopka. V takšnem postopku je mogoče odločati le v izjemnih primerih, ko je iz prošnje očitno, da je podan kateri od razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil, kar pa v obravnavanem primeru ni.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

Po presoji vrhovnega sodišča je v obravnavanem primeru prvostopno sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke. Tožena stranka je tudi po presoji vrhovnega sodišča odločala v pravilnem, to je v tako imenovanem pospešenem postopku, saj je tudi po presoji vrhovnega sodišča iz vloge tožnice in iz njenega zaslišanja ob podajanju vloge razvidno, da je v Slovenijo prišla iz ekonomskih razlogov, kar je razlog za zavrnitev prošnje za azil po 2. točki 2. odstavka 35. člena ZAzil. Poleg tega pa se je v Sloveniji predstavljala s tremi različnimi imeni in s ponarejenim španskim potnim listom, kar pa je razlog za zavrnitev vloge po 1. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil, ker prošnja temelji na namernem zavajanju in zlorabi postopka. Po 36. členu ZAzil se za zavajanje in zlorabo postopka šteje utemeljevanje na podlagi napačne istovetnosti ali na podlagi ponarejenih dokumentov (1. alinea 36. člena ZAzil).

Ne drži tudi navajanje v pritožbi, da bi tožnica za svoj odhod iz matične države navedla tudi razloge, ki bi bili lahko podlaga za presojanje pogojev za azil po 2. oziroma 3. odstavku 1. člena ZAzil. Ob podaji vloge je navedla, da je iz matične države šla iz ekonomskih razlogov, ker niso imeli s čim plačati hrane, obleke in podobno. Da je za slab ekonomski položaj kriva država, katere oblast daje obljube, ki jih potem ne izpolni. Pojasnila je tudi, da so bili stroški večji kot njen zaslužek in zaslužek očeta njenih otrok, da je bila zadolžena in da ji je oče njenih otrok po telefonu sporočil, da jim bo banka zaradi dolgov odvzela hišo. Menila je tudi, da bi jo ob vrnitvi lahko upniki fizično poškodovali ali ubili. Njeni upniki so vedeli, da odhaja v tujino in so predvidevali, da jim bo dolg povrnila. Ker pa tega ni storila, nadlegujejo njeno družino. Na izrecno vprašanje, ali je matično državo zapustila izključno iz ekonomskih razlogov, je pritrdila. Posebej je tudi povedala, da v matični državi ni bila nikoli preganjena zaradi rase, vere, narodnostne pripadnosti, političnega prepričanja in podobno. Glede na takšne izjave tožnice je tudi po presoji pritožbenega sodišča očitno, da je tožnica prišla v Republiko Slovenijo iz ekonomskih in ne iz drugih razlogov. Če jo preganjajo upniki, to še ne pomeni, da gre za preganjanje zaradi političnih, rasnih, verskih in drugih razlogov ki jih ZAzil navaja kot razloge za priznanje azila, ki morajo biti izpolnjeni tudi v primeru priznanja azila po 3. odstavku 1. člena ZAzil. Ker je torej tudi po presoji vrhovnega sodišča iz tožničine vloge za azil očitno razvidno, da je v Slovenijo prišla samo iz ekonomskih razlogov, da je zavajala in zlorabljala postopek s tem, ko se je predstavila z lažnim dokumentom in pod lažnimi imeni, tudi vrhovno sodišče meni, da so podani razlogi za zavrnitev njene vloge za azil v takoimenovanem pospešenem postopku iz razlogov po 1. in 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil. Glede na to je vrhovno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča.