Jedro

Prenos krajevne pristojnosti je smotrn, ko pred več sodišči tečejo postopki za kazniva dejanja, med katerimi obstaja določena zveznost. Predlog lahko poda tudi eno od sodišč, pred katerim teče postopek, z namenom pritegnitve zadev drugih sodišč.

Z vidika enotne ocene obdolženčeve kriminalne dejavnosti, potencialno pa tudi zaradi pravilne pravne kvalifikacije, povezane z morebitno uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, je prenos pristojnosti z namenom kasnejše združitve postopkov smotrn.

Izrek

Za odločanje v zadevah I K 58314/2018, I K 61062/2018, I K 57301/2018, I K 56512/2018, I K 51035/2018, I K 50697/2018, V K 49766/2018, I K 37902/2018, I K 36994/2018, I K 36257/2018, I K 14854/2018, I K 13784/2018, III K 11537/2018, I K 10568/2018, I K 7628/2018 in I K 640/2019 se določi Okrajno sodišče v Brežicah.

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolženega B. J. teče pred Okrajnim sodiščem v Brežicah kazenski postopek II K 13298/2017 zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 54. členom KZ-1, kaznivih dejanj zatajitve po petem odstavku 208. člena KZ-1, poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 in lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Hkrati je zoper obdolženca odprtih več kazenskih postopkov pred več okrajnimi sodišči, in sicer I K 58314/2018 pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, I K 61062/2018 pred Okrajnim sodiščem v Kočevju, I K 57301/2018 pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, I K 56512/2018 pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, I K 51035/2018 pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini, I K 50697/2018 pred Okrajnim sodiščem v Kočevju, V K 49766/2018 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, I K 37902/2018 pred Okrajnim sodiščem v Celju, I K 36994/2018 pred Okrajnim sodiščem v Kočevju, I K 36257/2018 pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti, I K 14854/2018 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, I K 13784/2018 pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, III K 11537/2018 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, I K 10568/2018 pred Okrajnim sodiščem v Celju, I K 7628/2018 pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu in I K 640/2019 pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah.

2. Sodnica Okrajnega sodišča v Brežicah, ki vodi kazenski postopek II K 13298/2017, je na Vrhovno sodišče naslovila dopis, v katerem predlaga, da se po 35. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za postopek v vseh naštetih kazenskih zadevah določi Okrajno sodišče v Brežicah. Predlog utemeljuje z navedbo, da gre v naštetih postopkih za večinoma istovrstna kazniva dejanja zoper premoženje, domnevno storjena v letih 2017 in 2018, zaradi česar bi bilo smotrno, predvsem zaradi pravne kvalifikacije, vse postopke združiti in jih enotno obravnavati.

B.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Dejstvo, ki kaže na lažjo izvedbo postopka pred drugim sodiščem, mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče se je v svoji sodni praksi postavilo na stališče, da je prenos pristojnosti smotrn v tistih primerih, ko pred različnimi sodišči tečejo postopki za kazniva dejanja, med katerimi obstaja določena zveznost (objektivna ali subjektivna koneksiteta), po prenosu pa se tako postopki vodijo pred istim sodiščem in jih je mogoče združiti. Z namenom kasnejše združitve postopkov je sledilo predlogom za prenos pristojnosti, ko sta vzporedno na različnih sodiščih tekla postopka zoper glavne storilce in zoper pomagačico h kaznivemu dejanju1 ali ko sta ločeno tekla postopka za kaznivo dejanje goljufije in ponarejanja listin, pri čemer naj bi bila goljufija izvršena prav s pomočjo ponarejenih listin in je šlo torej za tesno povezanost dejanskih stanov2. Izhajalo je iz stališča, da v primerih, ko med kaznivimi dejanji obstaja povezava, sodišče iz razlogov procesne ekonomičnosti praviloma izvede enoten postopek in izda eno samo sodbo. Vodenje enotnega postopka zagotavlja presojo kriminalne količine, oceno storilčeve nevarnosti in izrek primerne kazenske sankcije ter hkrati onemogoča različno ali nasprotujočo si oceno istih dokazov v različnih kazenskih postopkih.

4. V citiranih zadevah, v katerih je Vrhovno sodišče zaradi kasnejše združitve postopkov in enotnega vodenja postopka preneslo krajevno pristojnost, so si predlagatelji prenosa krajevne pristojnosti (enkrat je bil to državni tožilec, enkrat pa sodišče) prizadevali doseči, da se zadeve prenesejo s sodišča, pri katerem so se takrat še vodile, na drugo sodišče. Namen predlogov je bil, da se določeni postopki ne bi več vodili pred sodiščem, ki je predlagalo prenos, ampak pred drugim sodiščem. V predmetni zadevi je predlog drugačen. Zoper obdolženega B. J. tečejo kazenski postopki pred več slovenskimi sodišči, med drugim pred Okrajnim sodiščem v Brežicah. Predlog za prenos pristojnosti je podala sodnica, ki vodi postopek pred brežiškim sodiščem, z namenom, da Vrhovno sodišče tudi za odločanje v vseh ostalih postopkih določi sodišče v Brežicah, kjer bo mogoče postopke združiti in jih enotno obravnavati. Pred seboj imamo torej dve situaciji. V prvem primeru je predlagatelj mnenja, da bi bilo ustrezneje, če se zadeva ne bi več vodila tam, kjer se trenutno vodi. V obravnavani zadevi pa želi sodišče k sebi pritegniti zadeve, ki se že vodijo drugje.

5. Po drugem odstavku 35. člena ZKP lahko predlog za določitev drugega pristojnega sodišča podajo preiskovalni sodnik, sodnik posameznik, predsednik senata ali obdolženec, oškodovanec, zasebni ali državni tožilec, ki je pristojen za postopek pred sodiščem, ki odloča o prenosu krajevne pristojnosti, če teče kazenski postopek na zahtevo državnega tožilca. Zakonsko besedilo aktivne legitimacije za podajo predloga ne omejuje na situacije, ko bi predlagatelj želel doseči, da se zadeva prenese drugam. Smisel določbe 35. člena ZKP je, da se v vsebinsko posebej utemeljenih primerih iz razlogov ekonomičnosti za odločanje določi drugo sodišče. Razlogi postopkovne ekonomičnosti lahko vodijo v predlog tako sodišče, ki meni, da bi morala biti zadeva prenesena drugam, kot tisto, ki meni, da bi moralo samo reševati zadeve, ki se vodijo drugje. Nenazadnje pa bi bilo mogoče rezultat, h kateremu stremi predlagateljica, tj. prenos ostalih zadev na brežiško sodišče, doseči tudi z več simultanimi predlogi ostalih sodišč, naj se zadeve prenesejo iz njihovih sodišč. Šlo bi sicer za predloge, ki bi delovali v smeri „odstopanja“ svojih zadev, ne pa pritegnitvi zadev drugih sodišč, vendar bi bil njihov končni cilj enak.3 Zato ni ovire, da Vrhovno sodišče ne bi moglo odločati o predlogu, ki je usmerjen k pritegnitvi zadev drugih sodišč.

6. Sodnica Okrajnega sodišča v Brežicah v utemeljitev predloga za prenos pristojnosti navaja, da se kazenski postopki, ki tečejo pred različnimi sodišči, nanašajo na istovrstna kazniva dejanja iz istega časovnega obdobja, zaradi česar bi jih bilo smotrno združiti in enotno obravnavati.

7. Obtožni predlog, na podlagi katerega pred Okrajnim sodiščem v Brežicah teče postopek, obdolžencu med drugim očita 34 izvršitvenih ravnanj v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. v zvezi s 54. členom KZ-1. V obdobju od marca 2017 do septembra 2018 naj bi v 18 primerih na različnih bencinskih servisih po državi natočil gorivo, uslužbence servisov pa preslepil, da bo gorivo plačal naknadno, česar pa ni storil, s čimer naj bi si pridobil protipravno premoženjsko korist. Nadalje se mu očita, da naj bi med oktobrom 2016 in aprilom 2017 devetkrat preslepil različne oškodovance s tem, ko je na spletu ponujal rezervne dele za različne tipe avtomobilov, oškodovancem obljubljal, da bo rezervne dele poslal po pošti, po tem, ko so mu ti nakazali denar, pa tega ni storil. V okviru nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije se mu očita še eno oškodovanje v zvezi z uporabo testnega vozila, ki naj bi bila izvršena v juniju 2017, in šest preslepitev ponudnikov gostinskih oziroma hotelskih storitev v obdobju od junija do avgusta 2017. 8. V postopkih, ki se vodijo pred ostalimi sodišči, obdolžencu pretežno očitajo izvršitve podobnih kaznivih dejanj v istih časovnih okvirih. V zadevah I K 58314/2018 pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, I K 61062/2018 pred Okrajnim sodiščem v Kočevju, I K 57301/2018 pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, I K 56512/2018 pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, I K 51035/2018 pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini, I K 50697/2018 pred Okrajnim sodiščem v Kočevju, V K 49766/2018 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, I K 37908/2018 pred Okrajnim sodiščem v Celju, I K 36994/2018 pred Okrajnim sodiščem v Kočevju, I K 36257/2018 pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti, I K 13784/2018 pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah in I K 7628/2018 pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu se mu za obdobje od junija 2017 do septembra 2018 očita izvršitev več goljufij na različnih bencinskih servisih po Sloveniji, torej v istem časovnem obdobju, kot izvršitvena ravnanja, ki so predmet postopka pred Okrajnim sodiščem v Brežicah. Očita se mu še goljufija, ki naj bi bila izvršena v novembru 2018, in je predmet postopka I K 640/2019 pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah. Goljufije po vseh naštetih postopkih naj bi bile izvršene na podoben način kot ravnanja po obtožnem predlogu, ki je podlaga za postopek pred brežiškim sodiščem.

9. V zadevah III K 11537/2018 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in I K 10568/2018 pred Okrajnim sodiščem v Celju se mu očita izvršitev goljufij z lažnimi ponudbami prodaje rezervnih avto delov med decembrom 2016 in avgustom 2017. Tudi v teh dveh postopkih se mu tako očitajo dejanja, ki naj bi bila izvršena na podoben način kot nekatera ravnanja, zajeta v obtožnem predlogu, ki je podlaga za postopek pred Okrajnim sodiščem v Brežicah.

10. Med vsemi navedenimi postopki in postopkom, ki teče v Brežicah, torej očitno obstajajo stične točke, ker gre za enake očitane načine izvršitev. Nekoliko drugače je le pri zadevi I K 14854/2018, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, in za katero Okrajno sodišče v Brežicah prav tako predlaga prenos pristojnosti. Obdolžencu se očita, da si je pri uporabi testnega vozila prisvojil vinjeto, pritrjeno na vetrobransko steklo, in gorivo iz rezervoarja. Tatvina vinjete iz testnega vozila se mu očita tudi v postopku V K 49766/2018, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in v okviru katerega je obdolženec obdolžen tudi dveh goljufij, domnevno izvršenih z nakupom goriva na bencinskih servisih, ter za katerega sodišče prav tako predlaga prenos krajevne pristojnosti.

11. Izkaže se, da je predlog utemeljen. Kazniva dejanja imajo poleg subjektivne zveznosti, tj. domnevno istega storilca, tudi druge navezne okoliščine. Obdolžencu se očitajo podobne izvršitve kaznivih dejanj na različnih krajih in zoper različne oškodovance. Z vidika enotne ocene obdolženčeve kriminalne dejavnosti, potencialno pa tudi zaradi pravilne pravne kvalifikacije, povezane z morebitno uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, in da bi se izognili nejasnostim, povezanim z vprašanjem _ne bis in idem_, je smotrno, da se zaradi poznejše združitve za odločanje v ostalih postopkih, ki se vodijo zoper obdolženca, določi Okrajno sodišče v Brežicah.

C.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da se za postopek v zadevah postopkih I K 58314/2018, I K 61062/2018, I K 57301/2018, I K 56512/2018, I K 51035/2018, I K 50697/2018, V K 49766/2018, I K 37902/2018, I K 36994/2018, I K 36257/2018, I K 14854/2018, I K 13784/2018, III K 11537/2018, I K 10568/2018, I K 7628/2018 in I K 640/2019 določi Okrajno sodišče v Brežicah.

1 VSRS sklep I Kr 9044/2015 z dne 25. 1. 2018. 2 VSRS sklep I Kr 54200/2016 z dne 13. 12. 2018. 3 Ta dvojnost je podobna razmerju, ki ga v teoriji poznamo kot razliko med t.i. negativnimi in pozitivnimi spori o pristojnosti. Za negativen spor gre v primeru, ko dvoje sodišč odklanja pristojnost za vodenje postopka v določeni zadevi, pozitiven spor pa je podan, ko se dvoje ali več sodišč poteguje za pristojnost. Čeprav so slednji redki in jih zakon izrecno niti ne ureja, bi jih morala sodišča po stališču procesne teorije reševati s smiselno uporabo določb ZKP o negativnem sporu o pristojnosti (mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 89-90).