Jedro

Določbe ZST-1 je treba razlagati na način, da lahko stranka predlaga oprostitev tudi še(le) potem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti, pri čemer pa praksa sodišč res ni enotna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagatelja za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ker je menilo, da je bil vložen prepozno.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in hkrati odloči o predlogu za oprostitev plačila taks na obeh stopnjah. Meni, da je predlog za oprostitev podal pravočasno. Po stališču pritožbe taksna obveznost ob vložitvi predloga za uvedbo postopka še ni nastala, saj predlog ni bil popoln. Manjkala je namreč navedba o vrednosti spornega predmeta. To pomanjkljivost je predlagatelj na poziv sodišča odpravil, hkrati pa predlagal tudi oprostitev plačila taks. Dodaja še, da mora sodišče stranko, ki nima odvetnika, opozoriti na uporabo procesnih pravil. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Ne drži sicer, da taksna obveznost ob vložitvi predloga za delitev premoženja dne 24. 06. 2011 sploh še ni nastala. Določba 2. točke 1. odst. 5. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je jasna: taksna obveznost nastane ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, če ni določeno drugače. Obveznost plačila takse tako ni odvisna od tega, ali vloga vsebuje vse, kar je treba, da se obravnava, kot to zmotno meni pritožba. Glede na to, da je bil predlog za delitev premoženja na poziv sodišča ustrezno popravljen (vloga z dne 04. 07. 2011 na list. št. 4), se tudi sicer šteje, da je bil vložen tisti dan, ko je bil vložen prvič (4. odst. 108. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP, v zvezi z 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku; ZNP).

5. Pritožbeno sodišče pa meni, da je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 04. 07. 2011 kljub temu vložen pravočasno. Taksna obveznost resda nastane že ob vložitvi predloga (5. čl. ZST-1), oprostitev plačila pa učinkuje le za naprej (13. čl. ZST-1). Vendar stranke v primerih, ko gre za prvo dejanje v postopku, v tem primeru ne bi bilo mogoče opozoriti na to, da ima zaradi šibkega finančnega položaja pravico predlagati oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (168. čl. ZPP). Takšno dolžnost pa ima sodišče v primeru, ko gre za prava neuke stranke na podlagi določbe 12. čl. ZPP, na katero smiselno opozarja tudi pritožba. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi v nepravdnem postopku, kakršen je obravnavani (37. čl. ZNP). Od prava neuke stranke je namreč težko pričakovati, da bo poznal določbe ZST-1 tako, da mora takoj ob vložitvi predloga za začetek postopka predlagati, da se ga oprosti plačila, ker se sicer te obveznosti ne bo mogel rešiti (niti s predlogom za oprostitev niti z umikom vloge). Takšna razlaga bi nasprotovala pravici do sodnega varstva v povezavi z načelom socialne države. Določbe ZST-1 je zato treba razlagati na način, da lahko stranka predlaga oprostitev tudi še(le) potem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti, pri čemer pa praksa sodišč res ni enotna (primerjaj sklepe VSL II Cp 1819/2010, I Cpg 951/2010, II Cp 2146/2010, pa tudi sklep VSL IV Cp 3262/2010).

6. Predlagateljev predlog z dne 04. 07. 2011 je zato po mnenju pritožbenega sodišča pravočasen, saj je bil vložen neposredno po tem, ko ga je sodišče z dopisom pozvalo na plačilo sodne takse.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju o predlagateljevemu predlogu vsebinsko odločiti.