Jedro

Za ugotovitev obstoja utemeljenega poslovnega razloga ZDR ne določa minimalnega časa trajanja prenehanja potreb po delavčevem delu. Odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni nezakonita, če so se nekaj mesecev po podani odpovedi pri toženi stranki ponovno pojavile potrebe po zaposlitvi dodatnih delavcev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 24.3.2004. Hkrati je zavrnilo tudi tožničin reintegracijski zahtevek in podredni zahtevek za podaljšanje odpovednega roka ter priznanje pravic iz delovnega razmerja iz tega naslova in podredni zahtevek za plačilo odpravnine.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je podrednemu zahtevku v pretežni meri ugodilo. Glede primarnega zahtevka, to je glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in reintegraciji tožnice na tej podlagi, pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je soglašalo s presojo, da je obstojal poslovni razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi zaradi zmanjšanja naročil in krčitve obsega poslovanja tožene stranke v prvih treh mesecih leta 2004, zaradi česar tudi ni obstajala možnost zaposlitve tožnice na drugih delih ali pod spremenjenimi pogoji. Pri tem ponovna širitev poslovanja in zaposlovanje delavcev preko organizacije, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, v drugi polovici leta 2004 na obstoj ugotovljenega poslovnega razloga ne vpliva, saj delodajalca k ugotavljanju obstoja poslovnega razloga glede na potrebe po delavčevem delu tudi v krajših časovnih obdobjih sili kratek prekluzivni rok za podajo odpovedi. Poleg tega tožena stranka delavcev na tožničinem delovnem mestu ni več zaposlovala.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Graja presojo glede obstoja ekonomskega razloga za prenehanje potreb po tožničinem delu, glede na to, da je tožena stranka od meseca septembra 2004 dalje v tem letu preko družbe A na novo zaposlila 43 delavcev. Čeprav ni šlo za zaposlovanje na tožničinem delovnem mestu, bi moralo sodišče to dejstvo upoštevati pri presoji obveznosti tožene stranke, da tožnici ponudi zaposlitev na drugem delovnem mestu oziroma pod spremenjenimi pogoji v smislu tretjega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02).

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki se je v odgovoru sklicevala na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, katerih tožnica v reviziji ne more izpodbijati. Ker je na podlagi teh ugotovitev sodišče pravilno uporabilo določbe 88. člena ZDR, je predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Tožnica je v reviziji uveljavljala zgolj revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Glede na gornje določbe ZPP je revizijsko sodišče vezano na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, da je pri toženi stranki v prvih treh mesecih leta 2004 prišlo do znižanja naročil in zmanjšanja obsega poslovanja ter posledično do zmanjšanja potreb po delu delavcev. Na delovnem mestu kontrolorja FF, kjer je delala tožnica, je prišlo do prenehanja potreb po delu vseh delavcev, zaradi splošnega zmanjšanja potreb po delu pa tožena stranka tožnici ni mogla ponuditi zaposlitve na drugem delovnem mestu.

Ob teh dejanskih ugotovitvah je sodišče utemeljeno presodilo, da je pri toženi stranki obstojal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 1. alineje prvega odstavka ter drugega odstavka 88. člena ZDR, prav tako pa je tožena stranka izpolnila obveznost preveritve možnosti zaposlitve tožnice na drugem delovnem mestu ali pod spremenjenimi pogoji v smislu določb tretjega odstavka navedenega člena ZDR, kar je pogoj za zakonitost odpovedi iz tega razloga.

Za obstoj utemeljenega poslovnega razloga ZDR ne določa minimalnega trajanja prenehanja potreb po delavčevem delu. Prav tako zakon posebej ne ureja položaja delavca, katerega delo je nepotrebno krajše časovno obdobje od šestih mesecev. V tej zvezi sodišče utemeljeno opozarja tudi na kratek subjektivni rok za odpoved iz petega odstavka 88. člena ZDR. Če so se pri toženi stranki po nekaj mesecih ponovno pojavile potrebe po zaposlitvi dodatnih delavcev, tudi po presoji revizijskega sodišča to ni bil razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici.

Glede na povedano revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe ni bil podan. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.