Jedro

Prevzemnik kmetije je za izračun revalorizacije predlagal uporabo programa Statističnega urada RS, čemur ostali dediči niso ugovarjali. Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo program za izračun zakonskih zamudnih obresti. Ta metoda revalorizacije je tudi sicer napačna, ker v predmetni zadevi ne gre za čisto denarno obveznost, pri katerih je številčno določena vsota denarja predmet nastanka obveznosti in predmet njene izpolnitve, pač pa gre za oceno vrednosti zaščitene kmetije in posledično vprašanje velikosti nujnih deležev.

Glede na nizko vrednost nujnih deležev (skupaj 4.677,28 EUR) in maksimalni, to je 10 letni rok za njihovo izplačilo, vendarle ne gre za znesek, ki bi lahko ogrozil gospodarsko zmožnost kmetije oziroma ga prevzemnik kmetije ne bi zmogel.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi, v 1. točki izreka pa spremeni tako, da se znesek 2.867,98 EUR nadomesti z zneskom 1.169,32 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (3. in 4. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prevzemniku zaščitene kmetije A. C. naložilo, da v roku 10 let od pravnomočnosti sklepa izplača denarno vrednost nujnih deležev J. C., M. C. O. B. in M. R., in sicer vsakemu v znesku 2.867,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (1. točka izreka sklepa), pri čemer je izračun denarne vrednosti zaščitene kmetije sestavni del sklepa (2. točka izreka). Sodišče je zavrnilo predlog dediča A. C. za zmanjšanje nujnih deležev (3. točka izreka) in zavrglo predlog za izločitev nepremičnin v vložnih št. 5 in 1453 k.o. P. iz zapuščine.

Pritožbo zoper sklep vlaga dedič A.C. iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja na stališču, da so tudi nepremičnine v vložnih št. 5 in 1453 k.o. P. predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju in tako ne morejo biti predmet dedovanja po pokojnem A. C.Ne strinja se z načinom revalorizacije vrednosti navedenih zemljišč. Izračun zamudnih obresti, ki ga je uporabilo sodišče, bi bil uporabljiv le, če bi šlo za denarno terjatev. Vrednost, ki jo je sodišče na tak način izračunalo je bistveno previsoka, saj je bila pritožniku po izdaji izpodbijanega sklepa vročena odločba GURS o izračunu vrednosti zemljišč, ki je bistveno nižja. Nenazadnje je od izdelave izvedeniškega mnenja minilo že 10 let, v tem času pa je stanje kmetije bistveno slabše. Podani so pogoji za znižanje vrednosti nujnih deležev, saj prihodki pritožnika niso dovolj visoki. Koruzo in pšenico ponavadi odda, če pa ju uspe prodati, za pšenico dobi 12 centov za kilogram ter od 6 do 9 centov za kilogram koruze. Delo na kmetiji je fizično naporno, zato težave s hrbtenico in pritiskom za prevzemnika predstavljajo znatno oviro. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da prevzemnik ostalim dedičem ni dolžan ničesar plačati oziroma da ugotovi bistveno nižjo vrednost nepremičnin in zniža vrednost nujnih deležev na 30% zakonitega dednega deleža oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je bila vročena J. C., M. C., O. B. in M. R., ki odgovora nanjo niso podali.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izločitveni zahtevek pritožnika glede nepremičnin v vložnih št. 5 in 1453 k.o. Podbočje utemeljeno zavrglo, saj je odločitev sodišča (sklep D 326/2002 z dne 23.6.2006), da navedeni parceli nista predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, že pravnomočna (prvi in drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) in 6. členom Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). Višje sodišče v Ljubljani pa je poleg tega že s sklepom I Cp 4470/2008 z dne 1.4.2009 potrdilo odločitev o zavrženju izločitvenega zahtevka glede obeh navedenih nepremičnin.

Pritožba utemeljeno napada izračun revalorizacije spornih nepremičnin, saj je sodišče druge stopnje že v svoji odločbi I Cp 1799/2010 z dne 27.5.2010 opozorilo, da je prevzemnik kmetije za izračun revalorizacije predlagal uporabo programa Statističnega urada RS, čemur ostali dediči niso ugovarjali. Navedena metoda revalorizacije torej med strankami zapuščinskega postopka ni bila sporna. Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo program za izračun zakonskih zamudnih obresti. Ta metoda revalorizacije je tudi sicer napačna, ker v predmetni zadevi ne gre za čisto denarno obveznost, pri katerih je številčno določena vsota denarja predmet nastanka obveznosti in predmet njene izpolnitve, pač pa gre za oceno vrednosti zaščitene kmetije in posledično vprašanje velikosti nujnih deležev. Revalorizacijo s predlagano metodo je tako opravilo sodišče druge stopnje. Preračun je pokazal, da z izvedencem ocenjena vrednost zaščitene kmetije na dan 16.5.2000 v višini 1.829.085,00 SIT (7.632,63 EUR) na dan izdaje sklepa o dedovanju (10.9.2010) znaša 11.693,20 EUR. Posledično znaša velikost nujnih deležev na podlagi 14. člena ZDKG v zvezi z drugim odstavkom 26. člena ZD 1.169,32 EUR (za vsakega nujnega dediča). Glede na to, da je bila z revalorizacijo cenitve izvedenca ugotovljena nižja vrednost kmetije, kot jo je v predhodnem izračunu določil GURS (15.000,03 EUR) ter dodatno upoštevajoč, da so dediči z metodo revalorizacije soglašali, pritožbeno sodišče temu (dodatnemu) dokaznemu predlogu ni sledilo, saj bi s tem odločilo v škodo pritožnika (359. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče pa se strinja z zavrnitvijo predloga za znižanje nujnih deležev na 30% zakonitega dednega deleža. Na podlagi drugega odstavka 14. člena ZDKG sodišče nujni delež sicer lahko zmanjša, če bi bila (med drugim) znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije, pri čemer sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije. Prevzemnik kmetije je zaslišan izpovedal, da proda 4 do 5 ton jagod letno po ceni od 1,5 EUR do 1,8 EUR za kilogram, kar pomeni najmanj 6.000 EUR prihodkov letno (pridela pa tudi druge kulture). Glede na nizko vrednost nujnih deležev (skupaj 4.677,28 EUR) in maksimalni, to je 10 letni rok za njihovo izplačilo, sodišče druge stopnje zaključuje, da vendarle ne gre za znesek, ki bi lahko ogrozil gospodarsko zmožnost kmetije oziroma ga prevzemnik kmetije ne bi zmogel. Sodišče druge stopnje je glede na opravljeno revalorizacijo spremenilo 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), posledično pa je moralo sklep razveljaviti tudi v drugi točki (izračun obresti kot sestavni del sklepa). V preostalem (3. in 4. točka) izreka je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).