Jedro

Da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 48. člena ZBPP za vračilo stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, bi bilo mogoče šteti le v primeru, ko bi bilo ugotovljeno, da je bilo premoženje, razdeljeno v nepravdnem postopku, tudi dejansko prodano in da je bila kupnina razdeljena.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1180/2009 z dne 5. 6. 2012 se odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnica dolžna Republiki Sloveniji povrniti 925,87 € izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (Bpp). V obrazložitvi navaja, da je bila tožnici (upravičenki) na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1180/2009-7 z dne 23. 12. 2009 dodeljena Bpp v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v postopku zaradi razdružitve solastnega premoženja parc. št. 334 in 56.S vl. št. … k.o. … do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Izvedba le-te pa je bila zaupana A.A. odvetniku v Mariboru. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je bil pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki v zadevi pod opr. št. N1/2010 dne 25. 1. 2011 izdan sklep, ki je postal pravnomočen 2. 3. 2011, s katerim je bilo odločeno, da se opravi civilna delitev zgoraj navedenih nepremičnin v solastnini s prodajo in razdelitvijo kupnine. Glede na določilo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je tako upravičenka dolžna povrniti stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, saj s premoženjem ob pridobitvi Bpp ni mogla razpolagati, sedaj pa z navedenim premoženjem lahko razpolaga, vrednost njenega solastniškega deleža pa presega višino izplačanih sredstev iz naslova Bpp (na podlagi vpogleda v množično vrednotenje nepremičnin je bilo ugotovljeno, da znaša vrednost upravičenkinega deleža 4.451,00 €).

Tožnica v tožbi nasprotuje izpodbijani odločitvi. Navaja, da sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki zgolj določa, da se nepremičnina, ki je v solasti petih solastnikov, v prihodnosti razdruži tako, da se nepremičnina proda, kupnina pa razdeli. Prodaja še ni bila opravljena, zato kupnina še ni pridobljena in seveda tudi ne razdeljena. Zato ni točna trditev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je iz naslova tega postopka pridobila kakršnokoli premoženje oz. dohodke. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Na podlagi 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izven sodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oz. dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova Bpp in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Upravičenec do Bpp ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Iz jezikovne razlage citirane določbe 48. člena ZBPP izhaja, da je upravičenec do Bpp dolžan povrniti stroške izplačane iz naslova Bpp le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: če je upravičenec delno ali v celoti uspel v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena Bpp in če je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi sodne ali izvensodne poravnave pridobil premoženje ali dohodek.

V obravnavani zadevi tožena stranka odločitev, da je tožnica v postopku, za katerega ji je bila odobrena Bpp, uspela in pridobila premoženje, opira na ugotovitev, da ji pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. N 1/2010 z dne 25. 1. 2011 (s katerim je bilo odločeno, da se opravi delitev stvari v solastnini s prodajo in razdelitvijo kupnine), omogoča, da z navedenim premoženjem lahko razpolaga. Navedena ugotovitev pa je upoštevaje dejstvo, da gre za premoženje v solasti petih lastnikov, kar pomeni, da nerazdeljene nepremičnine posamezni solastnik ne more sam odtujiti niti obremeniti, po presoji sodišča preuranjena.

Iz dejanskega stanja stanja v postopku izhaja le, da je bilo v nepravdnem postopku odločeno, da se opravi civilna delitev stvari, ali je bilo premoženje v nepravdnem postopku dejansko tudi prodano in kupnina razdeljena, pa tožena stranka ni ugotavljala. Po presoji sodišča pa bi bilo mogoče v obravnavanem primeru šteti, da sta kumulativno izpolnjena pogoja iz 48. člena ZBPP, glede vračila stroškov izplačanih tožnici iz naslova Bpp, le pod pogojem, da je bilo premoženje v nepravdnem postopku tudi prodano in kupnina razdeljena.

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je tožnica do 1/9 solastnica nepremičnin na parc. št. 334 in parc. št. 56.S, pripisane vl. št. … k.o. …, kar pomeni, da je bila upravičena zahtevati delitev solastnega premoženja v nepravdnem postopku. In s citiranim sklepom je Okrajno sodišče v Škofji Loki odredilo tako imenovano civilno delitev solastnega premoženja s prodajo stvari v nepravdnem postopku, vendar pod pogojem, če to prodajo predlagajo vsi solastniki najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa o delitvi. Glede tega vprašanja pa je ostalo dejansko stanje v obravnavani zadevi, kot je bilo že navedeno, nepopolno ugotovljeno. Iz tožbenih navedb sicer izhaja, da sporna nepremičnina v nepravdnem postopku ni bila prodana. Za tak primer pa Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v drugem odstavku 123. člena določa, da se nepravdni postopek konča in če želijo posamezni solastniki doseči prodajo, morajo zahtevati prodajo v izvršilnem postopku po pravilih, ki velja za izvršbo za razdelitev stvari.

Ker dejansko stanje glede vprašanja ali je tožnica pridobila premoženje, ni bilo popolno ugotovljeno, je bil zato izpodbijani sklep izdan preuranjeno in je sodišče upoštevaje določbo 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo.