Jedro

Sodišče je ocenilo, da obstoji podlaga za pridobitev dopolnilnega izvedenskega mnenja. Primerjava med izvedenskim mnenjem z dne 6. 4. 2022 in dopolnilnim izvedenskim mnenjem z dne 4. 5. 2022, pokaže, da ne gre zgolj za dodatna pojasnila predhodno obrazloženega v izvirnem izvedenskem mnenju. Pri presoji pripomb ocena toženca o relevantnosti ne more biti ključna. Toženčev cilj je diametralno nasproten cilju, ki ga zasleduje tožnica. Sodišče je tisto, ki dokazno oceni izvedensko mnenje in sprejme odločitev o potrebnosti morebitnih dopolnitev. V dopolnilnem mnenju je sodna izvedenka odgovorila na pripombe tožnice, ki se tožencu zdijo nerelevantne in nepotrebne, pa vendar je sodišče ocenilo drugače.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki MDPŠ dr. A. A. za dopolnilno izvedensko mnenje z dne 4. 5. 2022 priznalo nagrado v znesku 153,00 EUR in jo naložilo v plačilo tožencu.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec, ki vztraja, da za sporno dopolnitev izvedenskega mnenja ne bi smel biti stroškovno obremenjen. Uveljavlja procesno kršitev, ker ni prejel sklepa o odreditvi dopolnitve mnenja v seznanitev. Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, ali je sodišče opravilo tehtanje v smeri, ali je omenjena dopolnitev izvedenskega mnenja posledica pomanjkljivo izpolnjene naloge iz sklepa o postavitvi z dne 8. 3. 2022 ali gre zgolj za dodatno pojasnilo prvotnega mnenja (in sodni izvedenki dodatni stroški iz tega naslova ne bi pripadali). Sklep je zaradi pomanjkljive obrazložitve povsem arbitraren in ga ni mogoče preizkusiti. Pri odločanju o nagradi izvedenca mora sodišče prej ugotoviti, ali je bilo izvedensko delo opravljeno. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje, da se nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje prizna in odmeri izvedencu le v primeru, če je bila dopolnitev mnenja izdelana na podlagi dodatnih pravno relevantnih vprašanj sodišča in za pridobitev odgovorov, ki jih v predmetnem postopku še ni terjalo. Izvedenec ni upravičen do dodatne nagrade za dopolnilno pisno mnenje, če je v njem samo odgovoril na vprašanje in pripombe stranke v zvezi z že izdelanim izvedenskim mnenjem in ni odgovarjal na nova vprašanja ali opravil nove naloge (novi dokazi). Toliko bolj velja za ta primer, ko je sodna izvedenka pojasnila, da za ta vprašanja ni pristojna oziroma, da to ni predmet tega socialnega spora. O tem, ali je šlo za dopolnilno izvedensko mnenje ali le za pojasnila in odgovore na že izdelano mnenje, za katero je bila izvedenki že priznana nagrada, sklep nima razlogov. Nepravilen je sklep tudi zato, ker dopolnitev v prvi vrsti ni bila potrebna, saj odgovori na zastavljeno vprašanje ne terjajo posebnega strokovnega medicinskega znanja. Podredno toženec vztraja, da je sodna izvedenka odgovorila na pripombe na prvotno mnenje, kar je že zajeto v osnovni nagradi v znesku 765,58 EUR, ki je odmerjen s sklepom z dne 6. 4. 2022. Isto kot toženec v predhodni vlogi z dne 25. 4. 2020 je sodna izvedenka pojasnila, da je za vprašanje o organizaciji in realizaciji potrebnih razbremenitev na tožničini kmetiji presežena pristojnost sodne izvedenke, vprašanja o tem, katera delovna opravila od opisanih del in nalog tožnica še lahko opravlja, pa ne sodijo v postopek ugotavljanja invalidnosti. Glede pripomb o strukturi pisnega izvedenskega mnenja je sodna izvedenka pojasnila, da mora povzeti vsa dejstva za potrebno evolucijo bolezni. Dopolnitev izvedenskega mnenja sodišče odredi v primeru, če izvedenec ni v celoti odgovoril na zastavljena vprašanja. Manjše nejasnosti se lahko razčistijo na ustnem zaslišanju kot primarni obliki izvedenstva. Končno stališče je bilo zavzeto že s strani Višjega sodišča v Ljubljani na splošnem civilnem področju in ni nobenih tehtnih razlogov za drugačno presojo v socialnih sporih, saj ZDSS-1 glede izvedencev nima posebnih določb. Dopolnitev izvedenskega mnenja je neutemeljena, zato tudi izvedenkin zahtevek za določitev nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje ni utemeljen. Sodna izvedenka je zgolj dopolnila odgovor na že podana vprašanja, odstranila očitke na kratko obrazložitev ter pojasnila, da ni pristojna za podajo odgovorov na zastavljena vprašanja. Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstev. Izpodbijani sklep je potrebno spremeniti in strošek za dopolnilno izvedensko mnenje zavrniti, podredno pa sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče je glede na podane pripombe tožnice dne 14. 4. 2022 in toženca z dne 17. 4. 2022 sodno izvedenko zaprosilo za podajo dopolnilnega izvedenskega mnenja glede na posredovane pripombe. Upoštevajoč stališče, da je izvedenec specifičen pomočnik sodnika, se to odraža tudi v zajemno aktivnem razmerju s sodnikom.1 Splošno velja, da sodišče v dvomu določi izvedenca. Izvedensko mnenje je podvrženo dokazni oceni, saj sodnik na podlagi pravil stroke oblikuje konkretno vsebino pravnega standarda. Pravilo o ustni izvedbi dokaza z izvedencem se v praksi spreminja v izjemo, saj izvedenci podajajo izvid in mnenje največkrat pisno.

6. Pritožbeno sodišče ne more soglašati z razlogovanjem toženca, da ni nobenih razlogov za drugačno presojo izvedovanja v socialnih sporih. Skladno z 62. členom ZDSS-1 je v socialni spor vpeljano načelo materialne resnice, ki sodišču ob preiskovalnemu načelu nalaga ugotavljanje pravotvornih dejstev. Temu je prirejen način vodenja dokaznega postopka. Sodišče je po prejetju pripomb tožnice z dne 14. 4. 2022, le-te po svoji presoji 20. 4. 2022 posredovalo imenovani sodni izvedenki in jo zaprosilo za pisno dopolnitev mnenja. Sodišče je ocenilo, da obstoji podlaga za pridobitev dopolnilnega izvedenskega mnenja. Primerjava med izvedenskim mnenjem z dne 6. 4. 2022 in dopolnilnim izvedenskim mnenjem z dne 4. 5. 2022,2 pokaže, da ne gre zgolj za dodatna pojasnila predhodno obrazloženega v izvirnem izvedenskem mnenju. Pri presoji pripomb ocena toženca o relevantnosti ne more biti ključna. Toženčev cilj je diametralno nasproten cilju, ki ga zasleduje tožnica. Sodišče je tisto, ki dokazno oceni izvedensko mnenje in sprejme odločitev o potrebnosti morebitnih dopolnitev. V dopolnilnem mnenju je sodna izvedenka odgovorila na pripombe tožnice, ki se tožencu zdijo nerelevantna in nepotrebna, pa vendar je sodišče ocenilo drugače.3

7. Da je bila dopolnitev izvedenskega mnenja potrebna potrjuje nenazadnje dejstvo, da je sodišče svojo odločitev oprlo tako na izvedensko mnenje kot dopolnilno mnenje. Pritožbeno sodišče soglaša z izpodbijano oceno sodišča, saj je bila izpolnjena podlaga za priznanje nagrade in stroškov za dopolnilno izvedensko mnenje.4

8. Pritožbeno sodišče ne ugotavlja očitno krivdnega razloga na strani izvedenca, zaradi katerih bi moralo stroške in nagrado za pridobljeno dopolnilno izvedensko mnenje zavrniti. Bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ter tistih, na katere je opozoril toženec, ni ugotovilo, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Sodišču posreduje znanje, ki bi ga sicer moralo imeti samo. 2 Ki je sicer kratko. 3 Sodna izvedenka se je morala opredeliti do pripomb, da je obrazložitev izvedenskega mnenja zelo kratka in se nanaša le na določen ozek obseg zdravstvenega stanja tožnice, ker izpodbija verodostojnost izvedenskega mnenja. Tudi pripomba o delovnih opravilih, ki bi jih lahko tožnica opravljala je pomembna, saj je slednje zvezano s priznanimi stvarnimi oziroma nepriznano časovno razbremenitvijo. Pojasnilo na pripombo tožnice, da opredeljenega dela ne zmore opravljati, je izvedenka podala v izogib vztrajanju tožnice pri imenovanju novih sodnih izvedencev. 4 Sodišče je s pridobitvijo dopolnilnega izvedenskega mnenja skrbelo za spoštovanje 5. člena ZPP.