Izvajanje videonadzora s strani soseda

Datum

24.02.2023

Številka

07121-1/2023/259

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora v večstanovanjski stavbi. Navajate, da je sosed (eden od lastnikov večstanovanjske stavbe) na svojih oknih namestil kameri tako, da ena snema njegov del vrta, druga pa njegovo garažo in del dvorišča, ki je skupna površina, na kateri se nahajajo tudi druge osebe (stanovalci, otroci, obiskovalci, itd.). Po opozorilu je kamero za nekaj časa obrnil na stran, vendar jo je usmeril nazaj in na garažna vrata nalepil obvestilo o izvajanju videonadzora.

Sosed je kamero namestil tudi v notranjosti hiše in sicer tako, da snema iz njegove kleti skozi odprta vrata na hodnik, ki je skupna površina. Sosed vrata vztrajno odpira in tudi za postavitev te kamere nima soglasja solastnikov.

Sprašujete, ali je tak način snemanja zakonit, oz. ali bi sosed moral pridobiti soglasje vsaj še enega solastnika. Sprašujete tudi, kako je s snemanjem zunanje zasebne površine pri enostanovanjski hiši, kjer bi snemali svoj vhod in dvorišče.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Obvestila o izvajanju videonadzora v tem primeru ni treba objaviti.

Za izvajanje osebne oz. domače dejavnosti ne bo šlo v primeru, ko se snemajo površine, ki niso v lasti izvajalca videonadzora (npr. skupne površine večstanovanjske stavbe). IP bi lahko glede izvajanja videonadzora s strani posameznika uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere.

Ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi s strani etažnih lastnikov bi lahko bila točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi), če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Po mnenju IP bi izvajalec videonadzora verjetno moral pridobiti soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, vendar poudarjamo, da IP ni pristojen za razlago stanovanjske zakonodaje.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

V primeru, ko lastnik izvaja videonadzor iz svojega zasebnega objekta oz. zasebne lastnine se načeloma šteje, da gre za obdelavo, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe in se v tem primeru Splošna uredba in ZVOP-2 ne uporabljata. Tako izvajalcu videonadzora ni treba izpolniti obveznosti, kot je objava obvestila o izvajanju videonadzora. Takšni primeri so npr. kot navajate tudi sami, snemanje svojega vrta, dvorišča in vhoda v enostanovanjsko hišo.

Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja (npr. skupne površine v večstanovanjski stavbi). Opozarjamo, da bi IP v tem primeru lahko uvedel inšpekcijski postopek le tedaj, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere. Tudi, če konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa bi lahko posameznik svoje pravice uveljavljal pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP, KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, ki se poda na pristojni policijski postaji.

Dodatno pojasnjujemo, da ZVOP-2 podrobnih določb o izvajanju videonadzora v večstanovanjskih stavbah sicer ne vsebuje, zato se glede videonadzora v večstanovanjski stavbi uporabijo pravne podlage, ki so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Kot smo poudarili v mnenju št. 07121-1/2022/1477 z dne 11. 1. 2023, bi lahko bila ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Torej, obdelava je zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Ob tem opozarjamo, da bi skladno s stanovanjsko zakonodajo potrebovali tudi predpisano soglasje lastnikov večstanovanjske stavbe. Poudarjamo, da IP ni pristojen za razlago stanovanjske zakonodaje, načeloma pa meni, da bi skladno z določbo 67. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, SPZ) lahko šlo za posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Za posle rednega upravljanja se namreč štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.

Pri izvajanju videonadzora v večstanovanjskih stavbah po ZVOP-2 bo treba zadostiti tudi zahtevam iz 76. člena ZVOP-2 (npr. glede objave obvestila o videonadzoru) in 13. člena Splošne uredbe (obveščanje posameznikov), glede zavarovanja videonadzornega sistema pa zahtevam iz 24. in 32. člena Splošne uredbe. Več o tem lahko preberete v zgoraj citiranem mnenju. Do mnenj lahko dostopate s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Pripravil:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo