Jedro

Stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme v skladu z 2. odstavkom 86. člena ZPP vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. V danem primeru je bilo smotrno in potrebno, da je bil tožnik prisoten na narokih za glavno obravnavo, da se je lahko tudi sam izjavil o dejstvih, ki jih je bilo potrebno v pravdi ugotoviti (člen 86/1 ZPP). Zato je potrebno tožniku priznati sedem prihodov na narok. Do ostalih priglašenih stroškov tožnik kot stranka v postopku, ki ni odvetnik, ni upravičen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 984,05 EUR nadomesti z zneskom 1.016,25 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožnik krije svoje stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške postopka v višini 984,05 EUR in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Meni, da je višina zneska nepravilna in neutemeljena, saj je tožnik v ponovljenem postopku v celoti uspel s tožbenim zahtevkom in pravočasno uveljavljal vse nastale stroške postopka. Meni, da sodišče ni upoštevalo in priznalo priglašenih specificiranih stroškov tožnika z dne 16. 12. 2015 v višini 196,42 EUR, z dne 8. 12. 2015 v višini 499,23 EUR, z dne 25. 11. 2015 v višini 748,70 EUR, z dne 18. 6. 2015 v višini 907,29 EUR. Znesek 984,05 EUR tudi ni sorazmeren znesek, ki ga zahteva izvedenka A.A. za plačilo izvedenine. Prav tako ni bilo upoštevano, da je bilo opravljeno več narokov tako v prvem sojenju kakor v ponovljenem sojenju, skupaj osem narokov, tožnik pa je stroške poleg navedenega priglasil tudi dne 25. 11. 2015, 8. 12. 2015 in 6. 12. 2015, pri tem pa tudi posebej specificiral potne stroške na relaciji B. - C..

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa, upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 29/96 s spremembami, ZPP) v obsegu, kakor ga določa 2. odstavek 350. člena ZPP. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razen tega, da ni pravilno uporabilo materialno pravo glede priznanja potnih stroškov tožnika za prihod na glavno obravnavo, ostale stroške pravilno odmerilo tako po temelju kakor po sami višini.

5. Materialno pravna podlaga za odločitev o stroških postopka je določilo 154. in 155. člena ZPP ter Zakon o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08 s spremembami, ZOdvT), veljavni v času, ko se je začel sodni postopek na prvi stopnji.

6. Upoštevaje 2. odstavek 25. člena ZOdvT je sodišče tožniku za postopek na prvi stopnji, pritožbeni postopek in ponovljen postopek priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3100 v skladu s 4. točko opombe tretjega dela tarife v znesku 183,30 EUR, nagrado za narok postopka prve stopnje z dne 1. 4. 2011, 6. 7. 2012 in 20. 9. 2013 po tarifni št. 3102 v znesku 169,20 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih telekomunikacijskih storitev po tarifni št. 6002 v znesku 20,00 EUR, izdatke za fotokopiranje po tar. št. 6000 v znesku 16,00 EUR, nagrado za pritožben postopek po tarifni št. 3210 v znesku 225,60 EUR, nagrado za narok v ponovljenem postopku z dne 23. 9. 2014, 8. 4. 2015, 19. 5. 2015, 19. 6. 2015 in 16. 12. 2015 po tarifni št. 3102 v znesku 169,20 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 v znesku 20,00 EUR, izdatke za fotokopiranje po tar. št. 6000 v znesku 3,30 EUR, vse povečano za 22 % oziroma 177,45 EUR DDV-ja (tarifna 6007), kar skupaj znaša 984,05 EUR. Štelo je, da tožnik ni uspel le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka in je tako sodišče v skladu s 3. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da mu je tožena stranka dolžna povrniti vse stroške postopka.

7. Neutemeljena so pritožbena zavzemanja pritožnika, da bi mu moralo sodišče plačati stroške za njegove vloge, ki jih je sam podal tekom postopka in jih vrednotil po 80,00 EUR za posamezno vlogo oziroma za pritožbo po 160,00 EUR in mu povrniti tudi dnevne zneske za prisostvovanje na naroku v višini 31,97 EUR ter posebej tudi materialne stroške za telefon, papir, dnevne zneske za študij spisa in podobno (vpogled v spise, zbiranje in proučevanje dokumentacije, študij informativnega izračuna in zakonskih regulativov ter posvetovanj s pravno pisarno). Navedeni zneski tožniku ne gredo. V skladu s 155. členom ZPP imajo pravdna stranka, stranski intervenient in zakoniti zastopnik pravico do povrnitve potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče ter nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka v skladu z določili Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Tožnik je imel tekom pravde pooblaščenca odvetnika, njemu pa so bili stroški odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo v obsegu, kakor ga je pritožbeno sodišče že navedlo. Pooblaščencu tožnika so bili priznani tudi stroški za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002, torej v pavšalu in jih tako tožnik ne more še posebej zahtevati.

8. Stranka, ki jo zastopa pooblaščenec sme v skladu z 2. odstavkom 86. člena ZPP vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. V danem primeru pritožbeno sodišče šteje, da je glede na specifiko sporne zadeve bilo smotrno in potrebno, da je bil tožnik prisoten na narokih za glavno obravnavo, da se je lahko tudi sam izjavil o dejstvih, ki jih je bilo potrebno v pravdi ugotoviti (člen 86/1 ZPP). Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče štelo, da je potrebno tožniku priznati sedem prihodov na narok. Pri tem je upoštevalo priglašene stroške prihoda na sodišče tožnika in sicer za enkratni prihod 4,60 EUR (2 x 2,3 EUR za 11 kilometrov poti). Skupaj tako tožniku gre za prihode na naroke še 32,20 EUR. Upoštevajoč že dosojenih 984,05 EUR je tožena stranka dolžna tožniku povrniti skupaj 1.016,25 EUR. Do ostalih priglašenih stroškov tožnik kot stranka v postopku, ki ni odvetnik, ni upravičen.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP delno ugodilo pritožbi in znesek 984,05 EUR v izpodbijanem sklepu nadomestilo z zneskom 1.016,25 EUR, v preostalem pa pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.