Jedro

Po določilih 1. odst. 288. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršitelju D.R., odmerilo plačilo za delo in stroške v skupnem znesku 39.038,40 SIT ter odločilo, da mu jih je dolžan plačati v roku 8-ih dni po prejemu sklepa upnik, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sklepa do plačila.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je bil že prvi rubež, ki ga je izvršitelj opravil dne 14.3.2006 neuspešen, ker naj dolžnika ne bi bilo doma. Tudi v obravnavanem primeru, ko gre za drugi rubež, je ta neuspešen, ker dolžnika zopet ni bilo doma. Po oceni pritožnika, lahko izvršitelj rubeže na tak način opravlja v nedogled in upniku zaračunava stroške. Upnik je stroške prvega rubeža priznal, ker je pričakoval, da bo ob naslednjem rubežu izvršitelj, če bo to potrebno, tudi nasilno ob asistenci policije vstopil v dolžnikovo stanovanje. Drugi rubež pa je bil opravljen zelo ležerno in brez učnika. Izvršitelj ni uporabil pooblastil, ki bi jih moral. Upniku tako kopiči nepotrebne stroške. Očitno je, da izvršitelj ni profesionalno opravil svojega posla. Stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik predlagati nasilni vstop ne drži. Način izbire sredstev je glede na okoliščine prepuščen izvršitelju in jih ta izbira v smislu racionalnega postopanja.

Pritožba je utemeljena.

Tudi pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi moral upnik predlagati opravljanje drugega rubeža na podlagi odredbe sodišča, to je z nasilnim vstopom in da je zaradi izostanka takega predloga izvršitelj upravičen v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev do povračila stroškov tudi za ta drugi neuspešno opravljen rubež. Tako stališče nima opore v veljavnih predpisih. Po določilih 1. odst. 288. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Natančneje je ta skrbnost opredeljena v 39. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik, Ur. l. RS št. 18/2003), kjer je določeno, da je to ravnanje na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika. Izvršilna dejanja pa mora izvršitelj opravljati ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevanje ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače. Tudi v primeru, kadar izvršilni organ oceni, da za izvršitev svojih nalog potrebuje dodatna navodila pojasnila ali odredbe pristojnega organa, odloži njihovo opravo in svojo zahtevo z vsemi okoliščinami zadeve takoj sporoči pristojnemu organu. Glede izvršbe v zaprtem prostoru pa je izvršilni organ po določbah 4. odst. 42. čl. navedenega pravilnika upravičen pod pogoji, ki jih določa Pravilnik na podlagi odredbe sodišča ali odločbe pristojnega organa, opraviti tudi nasilen vstop. Tudi v primerih, ko izvršitelj ugotovi, da izvršilnega dejanja zaradi določene ovire ni mogoče opraviti, zaprosi pristojni organ za izdajo potrebne odredbe za odpravo ali odstranitev ovire (46. čl.). Glede na navedene določbe je tedaj očitno, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru izhajalo iz napačnega stališča, da je bil dolžan upnik izvršitelju predlagati način opravljanja drugega rubeža. Ker je izvršitelj dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, je bila tudi njegova dolžnost, da v primeru opravljanja drugega rubeža sam izbere učinkovit način opravljanja izvršilnih dejanj in tudi sam poskrbi za dodatna navodila ali odredbe sodišča oz. drugih pristojnih organov. Zato ker sodišče prve stopnje ravnanja izvršitelja v obravnavanem primeru ni presodilo v luči zgoraj navedenih zakonskih določb in določb Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno presojo. Pri ponovnem odločanju pa naj sodišče prve stopnje oceni zlasti, ali je bilo tudi v tem primeru opravljanja izvršbe ravnanje izvršitelja v skladu s pričakovanimi in zahtevanimi standardi skrbnosti dobrega strokovnjaka in nato v skladu s to ugotovitvijo odloči, ali je upravičen do nagrade, ki jo je uveljavljal.