Jedro

Ugovor je bil naslovljen na nepristojno sodišče in na nepristojno sodišče tudi poslan. Na pristojno sodišče je vloga prispela prepozno, po poteku roka za ugovor. Pravni pouk je glede naslova za vložitev ugovora povsem jasen, za njegovo razumevanje ni potrebno nobeno pravno znanje. Tudi ni mogoče nepravilne vložitve pripisati očitni pomoti vložnika. Sodna praksa zavzema enotno stališče, da je vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, zaradi katere se po 8. odstavku 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila vloga pravočasno vložena, če je vloga samo poslana napačnemu sodišču, a je pravilno naslovljena. Vendar pa ni mogoče spregledati ravnanja sodišča, ki je pisanje prejelo in ga kot nepristojno vrnilo vložnici. Če bi namreč 22.4.2016, ko je pisanje že pregledalo, postopalo pravilno in le tega odstopilo pristojnemu sodišču (prim. 229. člen Sodnega reda), bi pisanje verjetno prispelo pravočasno, do 25.4.2016. Zato dejstva, da je pisanje prispelo na pristojno sodišče po izteku roka za ugovor, v taki situaciji ni mogoče šteti v breme vlagatelja pisanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice in tudi sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 7.4.2016 razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor udeleženke M.K. zoper sklep Dn 71696/2016 z dne 7.4.2016 zavrglo. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je ugovor vložen po poteku 8 dnevnega roka za ugovor, na kar je bila udeleženka v pravnem pouku opozorjena. Sklep ji je bil vročen 15.4.2016, osemdnevni rok je iztekel 25.4.2016, ugovor je bil pri Centralnem vložišču Okrajnega sodišča v Ljubljani vložen šele 12.5.2016. Predhodno (dne 20.4.2016) je udeleženka sicer vložila ugovor na nepristojno sodišče in sicer Okrajno sodišče v Kranju, čeprav je bila v pravnem pouku opozorjena, da je treba ugovor vložiti pri Centralnem vložišču Okrajnega sodišča v Ljubljani. Odločitev je oprlo na določbo 1. točke prvega odstavka 158. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

2. Zoper sklep se je udeleženka M.K. pritožila. Ker ni vešča v pravni stroki, je ugovor poslala na napačen naslov. To je pozneje popravila in se opravičila. Sicer pa dolg odplačuje in prosi za delni odlog.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica ugotovitev o prejemu sklepa zemljiškoknjižne pomočnice z dne 7.4.2016 ne prereka, tudi ne ugotovitve o datumu vložitve ugovora. Ugovor je bil naslovljen na nepristojno sodišče (Okrajno sodišče v Piranu in Kranju) in na nepristojno sodišče tudi poslan (Okrajno sodišče v Kranju). Na pristojno sodišče (Okrajno sodišče v Ljubljani) je vloga prispela prepozno, po poteku roka za ugovor. Pritožnica se neuspešno sklicuje na nevednost (osmi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se smiselno uporabljajo v tem zemljiškoknjižnem postopku - drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), saj je bil pravni pouk glede naslova za vložitev ugovora povsem jasen, za njegovo razumevanje ni potrebno nobeno pravno znanje. Tudi ni mogoče nepravilne vložitve pripisati očitni pomoti vložnika. Sodna praksa zavzema enotno stališče, da je vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, zaradi katere se po 8. odstavku 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila vloga pravočasno vložena, če je vloga samo poslana napačnemu sodišču, a je pravilno naslovljena (prim. VS RS II Ips 83/2011, VS RS II Ips 48/2013, VS RS II Ips 595/2006, VS RS X Ips 7/2013). Vendar pa ni mogoče spregledati ravnanja sodišča, ki je pisanje prejelo in ga kot nepristojno vrnilo vložnici. Če bi namreč 22.4.2016, ko je pisanje že pregledalo, postopalo pravilno in le tega odstopilo pristojnemu sodišču (prim. 229. člen Sodnega reda), bi pisanje verjetno prispelo pravočasno, do 25.4.2016. Zato dejstva, da je pisanje prispelo na pristojno sodišče po izteku roka za ugovor, v taki situaciji ni mogoče šteti v breme vlagatelja pisanja.

5. Glede na navedeno je pritožba utemeljena, saj je 112. člen ZPP nepravilno uporabljen (odločitev temelji na uporabi procesne določbe - gre za vsebino odločitve, ter je pritožbeno sodišče to vprašanje obravnavalo kot materialnopravno vprašanje, kar je predmet uradnega preizkusa). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter tudi sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).