Jedro

Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, za preživninsko obveznost ni odločilen zaslužek, ki ga prikaže zavezanec, temveč njegove zmožnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagatelj je dolžan nasprotnima udeležencema povrniti 149,33 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za znižanje preživnine, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo na 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka, in sicer na 150,00 EUR za vsakega otroka mesečno. Predlagatelju je naložilo v plačilo 753,62 EUR stroškov postopka.

2. Predlagatelj sklep izpodbija „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi predlogu za znižanje preživnine, podredno naj zadevo vrne v odločanje prvostopenjskemu sodišču. Sodišču očita, da je mimo oziroma celo v izrecnem nasprotju s predloženimi dokazi ugotovilo njegove pretekle dohodke, zato so nadaljnji zaključki in odločitev sodišča sprejeti na napačni predpostavki. V sami sodni poravnavi je navedeno, da je takrat iz naslova dodatnega dela prejemal tudi okoli 2.000,00 EUR na mesec, to takrat med strankama ni bilo sporno. Kaj je ob sklepanju sodne poravnave izjavil, ni relevantno. Zmoten je zaključek sodišča, da se izjava zakonite zastopnice nasprotnih udeležencev o zaslužku predlagatelja nanaša na obdobje veliko pred letom 2015. Zaključek, da trenutno iz naslova plače prejema 200,00 do 300,00 EUR več kot leta 2015, je neresničen in neobrazložen. Sodišče ni upoštevalo dodatkov (prevoz, malica), ki jih je prejemal tudi leta 2015, glede tega se odločitve niti ne da preizkusiti. Nepravilna je tudi ugotovitev, da njegove pridobitne zmožnosti sedaj niso manjše, kot so bile leta 2015. Licenca za fitnes mu je potekla že pred leti, da se njegova partnerka ukvarja s fitnes trenerstvom ter da poskušata uveljaviti blagovno znamko „P.“, pa nikakor ne pomeni, da iz tega naslova pridobiva kakršnakoli sredstva ali da jih bo lahko pridobival, temveč kaže, da si po vseh svojih močeh prizadeva, da bi pridobil večji mesečni dohodek, kot ga trenutno prejema. Pridobitnega dela poleg redne zaposlitve, kjer ima delovni čas neenakomerno razporejen, mu ne dopušča niti zdravstveno stanje. V zadnjem obdobju ima zdravstvene težave (gastritis, srbečico na koži, psihične težave, ipd.), nima volje do življenja, kaj šele za dodatno delo. Posel s prodajo ... izdelkov ni bil več dobičkanosen, prinašal mu je celo izgubo in je moral zapreti s.p. Izobrazba gimnazijskega maturanta, zdravstveno stanje, gibljiv in nepredvidljiv službeni urnik in razmere na trgu, mu ne dopuščajo, da bi imel višji mesečni dohodek, kot ga trenutno ima. Tudi obnovitev licence za bordanje in nakup opreme precej stane, poleg tega je bordanje v zatonu in za učitelje ni več dela. Za prodajo ... izdelkov pa bi moral registrirati s.p., česar zaradi obstoječih dolgov niti ne more. Pot na srečanje ... v P. je financirala njegova partnerka in ne dokazuje, da bi lahko s tem poslom kaj dodatnega zaslužil on. Ne drži, da bi z mesečnim obrokom 100,00 EUR poravnal svoj celotni dolg, s tem poravnava zgolj dolg do banke iz naslova prekoračenega limita. Z obiskom fitnesa mu stroški ne nastajajo, ker mu člansko izkaznico posodi brezplačno prijatelj. Dopust in izlete s partnerko preživita kolikor je možno poceni, hrano kupujeta v trgovini, spita pa brezplačno v naravi, večino stroškov pokrije partnerka. Za obisk poslovnih dogodkov vse stroške pokrije ona. Osebnega vozila nima, občasno uporablja očetov avto ali pa si ga izposodi pri prijateljih. Njegove preživninske zmožnosti niso višje od zmožnosti zakonite zastopnice nasprotnih udeležencev. Odločitev o stroških postopka ni pravična in tudi ni v skladu z namenom 101. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Dokazal je, da je v slabem premoženjskem stanju in nima sredstev niti za plačevanje preživninske obveznosti, plačilo sodnih stroškov, pa bi še povečalo njegove obveznosti in bi še težje plačeval svoje preživninske obveznosti, kar je v škodo otrok.

3. Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila. Obrazloženo zavračata vse pritožbene navedbe in pritrjujeta prvostopenjskemu sodišču ter predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep ter predlagatelju naloži v plačilo še njune stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preživnina za mld. nasprotna udeleženca je bila dogovorjena s sodno poravnavo z dne 12. 5. 2015, in sicer se je predlagatelj zavezal za vsakega plačati 200,00 EUR mesečno. Sodna poravnava je izvršilni naslov (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Predpostavke za spremembo višine z izvršilnim naslovom določene preživnine določa zakon: skladno s prvim odstavkom 197. člena Družinskega zakonika (DZ) se višina z izvršilnim naslovom določene preživnine lahko spremeni le, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče prve stopnje je, upoštevajoč vse relevantne navedbe strank in izvedene dokaze, ugotovilo, da se niso bistveno spremenile ne preživninske zmožnosti predlagatelja, ne potrebe nasprotnih udeležencev. Do dejanskih ugotovitev, na podlagi katerih je sprejelo svoje zaključke, je prišlo z 8. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 skladne - celostne in življenjsko logične dokazne ocene, ki jo je natančno in jasno obrazložilo. Pritožbeno sodišče se zato v celoti sklicuje na pravilne razloge izpodbijanega sklepa in jih ne bo ponavljalo, pač pa bo v nadaljevanju le odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Sodna poravnava IV P 449/2015 z dne 12. 5. 2015 ne vsebuje ugotovitve, da je predlagatelj takrat zaslužil poleg plače še okoli 2.000,00 EUR na mesec. Gre za povzetek navedb zakonite zastopnice nasprotnih udeležencev, ki je bila v postopku IV P 449/2015 tožnica. Je pa predlagatelj, toženec v tistem postopku, na naroku 12. 5. 2015 zanikal prejemanje tako visokih dohodkov, povedal je, da prejema plačo okoli 570,00 EUR mesečno, dodatno pa zasluži okoli 500,00 EUR na mesec. Zakaj mu sodišče ne bi verjelo, da je ob sklepanju sodne poravnave zaslužil toliko, kot je povedal, pritožnik ne pojasni. Že ob sklepanju sodne poravnave se je zavzemal, da bi za vsakega otroka plačeval le 150,00 EUR preživnine mesečno, pa mu je sodišče takrat pojasnilo, da je to prenizka preživnina, nakar je predlagatelj, takrat toženec, soglašal, da bo plačeval 200,00 EUR na mesec za vsakega otroka. Je pa ob tem izrazil nezadovoljstvo, saj je sodnici rekel, da se ji bo to vse vrnilo, vesolje poskrbi za vse. Ta dejstva je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo v okviru dokazne ocene.

7. Zaključek, da je iz naslova dohodkov iz ... tudi do 2.000,00 EUR na mesec predlagatelj prejemal veliko pred sklenitvijo sodne poravnave, temelji na izjavah predlagatelja in zakonite zastopnice nasprotnih udeležencev na naroku, na katerem je bila sklenjena sodna poravnava glede preživljanja nasprotnih udeležencev. Da predlagatelj prejema iz naslova plače trenutno 200,00 do 300,00 EUR več mesečno kot leta 2015, izhaja iz skrbne analize podatkov o dohodkih strank v postopku IV P 449/2015 in v tem postopku predloženih plačilnih list predlagatelja. Sodišče je upoštevalo vse dohodke, ki sta jih zatrjevali stranki tega postopka in izhajajo iz predloženih dokazil. Da pri dohodkih niso upoštevani dodatki (prevoz, malica) ni nihče zatrjeval. Sicer pa je splošno znano, da so bili stroški prevoza in malice v letu 2015 približno enaki kot so sedaj. Če bi predlagatelj leta 2015 zaslužil 2.800,00 EUR, bi bila na 200,00 EUR dogovorjena preživnina za vsakega otroka, torej skupaj 400,00 EUR mesečno, prenizka oziroma ne bi bila v korist otrok, zato sodišče takrat take sodne poravnave ne bi dopustilo.

8. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, za preživninsko obveznost ni odločilen zaslužek, ki ga prikaže zavezanec, temveč njegove zmožnosti2. Starša sta dolžna preživljati mld. otroke po svojih najboljših močeh, preživninska obveznost je prioritetna,3 zato je pričakovanje predlagatelja, da bo ob nespremenjenih potrebah otrok in zmožnostih staršev za njuno preživljanje svojo finančno stisko reševal z znižanjem preživnine. Čeprav je res, da zakonita zastopnica nasprotnih udeležencev ne plačuje več najemnine za stanovanje in so se stanovanjski stroški na posameznega člana družine, ker z zakonito zastopnico nasprotnih udeležencev in nasprotnima udeležencema sedaj živi še novi partner zakonite zastopnice in njun otrok, nekoliko znižale, pa predlagatelj spregleda, da zakonita zastopnica namesto najemnine sedaj odplačuje kredit, ki je bil najet za ureditev bivanjskih razmer družine, ter da ima novo preživninsko obveznost, ker se ji je rodil še en otrok. Znižanje sredstev, ki jih je predlagatelj dolžan prispevati za njuno preživljanje, nasprotnima udeležencema prav gotovo ne bi bilo v korist, sodišče pa mora v vseh postopkih v družinskih zadevah ves čas paziti na koristi otrok. Pritrditi je treba prvemu sodišču, da ob tem, da predlagatelj s partnerko hodi na poslovna potovanja, izlete, dopuste, da skupaj ustvarjata blagovno znamko P. ter da je iz fotografij v spisu razvidno, da dobro živi, ni uspel izkazati, da poleg redne plače ne more nič zaslužiti. Da ima zdravstvene težave, zgolj zatrjuje, dokazila o tem pa ni predložil nobenega. Možnost dodatnega zaslužka tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ima in se bo moral potruditi, da bo s plačo in dodatnimi zaslužki pokril svojo preživninsko obveznost do otrok, ki je prioritetna, nato pa še (postopoma) dolgove. Da bi na dopustu brezplačno spal v naravi, ni verjetno; kampiranje „na črno“ je prepovedano in zato sankcionirano. Slike v spisu, izpovedba zakonite zastopnice nasprotnih udeležencev in kot priče zaslišanega očeta predlagatelja, pa tudi izpovedba samega predlagatelja dokazujejo, da avto uporablja. Ali je formalno lastnik vozila, pa za ta postopek ni pomembno.

9. Tudi odločitev o stroških postopka je materialnopravno pravilna in ustrezno obrazložena. Postopek je tekel izključno v interesu predlagatelja in je tudi za nasprotna udeleženca oziroma njuno zakonito zastopnico predstavljal finančno breme. Slabo premoženjsko stanje na odločitev sodišča o dolžnosti povrnitve stroškov postopka nasprotni stranki ne vpliva. V škodo otrok je, če bi se finančna sredstva zakonite zastopnice namesto za njuno preživljanje uporabila za sodni postopek. Glede na to je odločitev sodišča prve stopnje, da mora predlagatelj povrniti stroške postopka nasprotnima udeležencema, skladna 101. členu ZNP-1. 10. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni, zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev (353. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in 101. členu ZNP-1. Ker je pritožbeni postopek tekel v izključnem interesu predlagatelja, ki s pritožbo ni uspel, mora nasprotnima udeležencema povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka. Te je sodišče odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika in skladno z Odvetniško tarifo (OT): 200 odvetniških točk po prvem odstavku tar. št. 21, kar ob vrednosti točke 0,6 EUR znese 120,00 EUR, 2 % materialnih stroškov skladno z 11. členom OT (2,40 EUR) in 22 % DDV (26,93 EUR), skupaj je to 149,33 EUR. Dosojene stroške postopka je predlagatelj dolžan povrniti v 15 dneh od prejema tega sklepa (313. člen ZPP), če bo prišel v zamudo, pa bo dolgoval še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

1 ZPP se v tem postopku uporablja subsidiarno in smiselno - 42. člen ZNP-1. 2 Gl. točko 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 3 Prim. npr. sodbo VSL IV Cp 600/2019.