Jedro

Po določbi 1. odst. 275. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP) se izvršba za prisilno izvršitev odločbe, izdane v upravnem postopku, opravi po upravni poti (upravna izvršba), po sodni poti (sodna izvršba) pa le v primerih, ki so določeni s tem zakonom (torej ZUP).

Carinski zakon (CZ) ne vsebuje določb o prisilni izterjavi carinskega dolga, pač pa v 1. odst. 155. člena CZ določa, da se prisilna izterjava opravi v skladu z veljavnimi predpisi. V 6. členu CZ pa je določeno, da se za prisilno izterjavo uporabi Zakon o davčnem postopku (ZDavP), ki v 2. točki 1. člena za izvršitev denarne terjatve izrecno določa pristojnost carinskega organa. Izjema od te določbe je 2. odst. 81. člena ZDavP, po katerem opravi prisilno izvršbo sodišče po ZIZ-u le v primerih, ko gre za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in na delež družbenika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter predlog za izvršbo zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnice dne 8.3.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ).

Zoper ta sklep je dolžnica pravočasno vložila ugovor. Navedla je, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi upravnih odločb, ki še niso postale pravnomočne, saj se je nanje pritožila, o njih pa Carinska uprava še ni odločila. Za izvršitev predmetnih upravnih odločb že teče upravna izvršba z rubežem sredstev na dolžničinem žiro računu, zato tudi iz tega razloga izvršba ni dopustna in je potrebno predlog za izvršbo zavreči. V dokaz svojih trditev je priložila spise Carinarnice Ljubljana od št. Up/I-3756/1-97 do Up/I-3763/1-97 in pritožbo zoper upravno odločbo ter sklepe o izvršbi Carinarnice Ljubljana od št. UI 1046/97 do 1051/97. Upnica je na ugovor odgovorila. Obrazložila je, da so upravne odločbe skladno s 17. členom ZIZ izvršilni naslovi, ki res še niso pravnomočni, vendar pa skladno z 2. odst. 154. člena Carinskega zakona pritožba ne zadrži njihove izvršitve. Zato so upravne odločbe postale izvršljive z dnem njihove vročitve dolžnici. V vseh zadevah pa so bili izdani tudi sklepi o dovolitvi izvršbe, zoper katere se je dolžnica pritožila, vendar pa tudi o teh pritožbah še ni bilo odločeno. Tudi te pritožbe skladno z 2. odst. 280 člena Zakona o upravnem postopku ne zadržijo izvršbe. Neutemeljena je dolžničina navedba, da je izvršba zaradi istočasnega teka upravne izvršbe nedopustna. Sodno izvršbo je namreč upnica sprožila zaradi neuspešne upravne izvršbe na dolžničinih sredstvih na žiro računu.

Ker je prvostopno sodišče ugovor presodilo kot neutemeljenega, ga je na podlagi drugega odstavka 54. člena ZIZ odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču kot pritožbo.

Pritožba (ugovor) je utemeljena.

Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavljajo odločbe, izdane v upravnem postopku in sicer odločbe Carinske uprave Republike Slovenije št. Up/I-3756/1-97 do Up/I-3763/1-97 (2. točka 2. odst. 17. člena ZIZ), s katerimi je bilo dolžnici naloženo plačilo carine. Po določbi 1. odst. 275. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP) se izvršba za prisilno izvršitev odločbe, izdane v upravnem postopku, opravi po upravni poti (upravna izvršba), po sodni poti (sodna izvršba) pa le v primerih, ki so določeni s tem zakonom (torej ZUP).

Natančnejšo razmejitev sodne in upravne pristojnosti vsebuje določba 276. člena ZUP, ki določa, da se po upravni poti opravi prisilna izvršitev upravne odločbe, ki glasi na izpolnitev nedenarne terjatve (1. odst.), medtem ko se prisilna izvršitev upravne odločbe, ki se glasi na izpolnitev denarne terjatve, praviloma opravi po sodni poti (2. odst.). Izjema od tega pravila med drugim velja tudi za prisilno izvršbo carinskega dolga kot denarne terjatve. Carinski zakon (CZ) ne vsebuje določb o prisilni izterjavi carinskega dolga, pač pa v 1. odst. 155. člena CZ določa, da se prisilna izterjava opravi v skladu z veljavnimi predpisi. V 6. členu CZ pa je določeno, da se za prisilno izterjavo uporabi Zakon o davčnem postopku (ZDavP), ki v 2. točki 1. člena za izvršitev denarne terjatve izrecno določa pristojnost carinskega organa. Izjema od te določbe je 2. odst. 81. člena ZDavP, po katerem opravi prisilno izvršbo sodišče po ZIZ-u le v primerih, ko gre za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in na delež družbenika. Ker gre kot je že navedeno za prisilno izterjavo denarne terjatve in ker ne gre za izjemo iz 2. odst. 81. člena ZDavP, je sodišče prve stopnje s tem, ko je izdalo sklep o izvršbi v zadevi, ki ne spada v sodno pristojnost, storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 3. točke 2. odst. 354. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje pritožbi (ugovoru) dolžnice ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo (3. točka. 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99).