Jedro

Tožnik bi moral tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva, ko mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je nebistveno, ali je podpisal, da je odpoved prejel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bilo dejansko stanje v sklepu nepravilno ugotovljeno. Tožeča stranka se sicer ne spomni natančno datuma, vendar se ji zdi, da ji je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi po pošti z vročilnico vročena 5. ali 6. 5. 2010. Tožena stranka ji je sicer dne 8. 4. 2010 vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar pa se tožeča stranka z njo ni strinjala in je odklonila podpis vročilnice. Še isti dan je obvestilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi odnesla na Zvezo sindikatov ... – ..., OE ..., ki je dne 2. 6. 2010 vložila tožbo in sicer v zakonsko določenem roku 30 dni. Zaradi tega pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, saj se pritožba na to kršitev sklicuje zgolj pavšalno. Dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z dne 2. 6. 2010, s katero je tožnik zahteval ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 4. 2010 nezakonita, zato mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak mu še traja, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na ustrezno delovno mesto, ga prijaviti v zavarovanja, mu za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve nazaj na delo vpisati delovno dobo v delovno knjižico, za isto obdobje obračunati bruto plače v višini kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 5. 2009, ki bi jih tožnik prejemal, če bi delal, plačati predpisane prispevke ter izplačati neto zneske mesečnih nadomestil plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestni od 18. dne v mesecu za pretekli mesec ter mu povrniti pravdne stroške. Ugotovilo je, da je tožnik tožbo vložil po izteku 30 dnevnega roka, ki ga opredeljuje 3. odstavek 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.).

Odločitev sodišče prve stopnje je pravilna. Iz listin, ki jih je tožnik vložil v spis, izhaja, da je tožena stranka tožniku dne 8. 4. 2010 odpovedala pogodbo o zaposlitvi in mu odpoved tudi istega dne vročila (A5). Iz vročilnice izhaja, da je tožnik odpoved pogodbe o zaposlitvi prevzel, ni pa hotel podpisati prevzema oziroma vročitve. To izhaja tudi iz pritožbenih navedb, da je tožnik še isti dan odpoved odnesel na sindikat, katerega član je, ki je vložil tožbo v tem sporu. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila tožniku vročena dne 8. 4. 2010, pri čemer ni pomembno, ali je tožnik prevzem oziroma vročitev podpisal ali ne, odpoved je tega dne prejel. ZDR v 3. odstavku 204. člena med drugim določa, da lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve. Iz sodnega spisa izhaja, da je bila tožba oddana na pošto 4. 6. 2010, kar je, glede na to, da je bila tožniku vročena 8. 4. 2010, po izteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe.

Glede na to, da je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba tožeče stranke neutemeljena, jo je zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, saj jih pritožnik ni priglasil.