Jedro

Kršitev pravil javnega naročanja je eden od pogojev odškodninskega delikta, zoper katerega je sodno varstvo urejeno v 49. členu ZPVPJN, za katerega je v skladu s tretjim odstavkom 103. člena ZS krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Pritožbeno sodišče v konkretnem odškodninskem sporu ne vidi razloga za odmik od izključne krajevne pristojnosti, določene za sodno varstvo v postopkih javnega naročanja, čeprav domnevna škoda ni nastala zaradi izpodbojnosti pogodbe, pač pa zaradi drugih kršitev pravil javnega naročanja. Varovana dobrina je v obeh primerih ista.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani in se ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je dne 27. 10. 2020 podala tožena stranka, zavrne.

2. Tožena stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo, v kateri ni konkretizirala pritožbenih razlogov v smislu 338. člena ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da ugovoru krajevne pristojnosti ugodi in odloči, da za sojenje v predmetni pravdni zadevi ni pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, temveč Okrožno sodišče v Kranju, kateremu naj predmetno zadevo tudi odstopi v sojenje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu tretjega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/1994 s spremembami, ZS) je za odločanje v zadevah sodnega varstva v postopkih javnega naročanja na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ureja Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 43/2011 s spremembami, ZPVPJN) v členih 42 do 49 petega poglavja, naslovljenega Sodno varstvo. V navedenem poglavju zakon poleg pravnega varstva v zvezi s povrnitvijo škode ureja tudi uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe, začasno zadržanje in začasno odredbo. 49. člen ZPVPJN določa, da se odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi posledic izpodbojnosti pogodbe ali kršitve pravil javnega naročanja, presoja po pravilih obligacijskega prava o odgovornosti brez krivde. Kdor meni, da je bil zaradi nezakonitega ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila oškodovan, lahko zoper naročnika vloži tožbo za povrnitev škode. Kadar naročnik ni izvedel postopka oddaje javnega naročila, čeprav bi ga glede na zakon, ki ureja javno naročanje, moral, se povrnitev škode lahko uveljavlja s tožbo za ugotovitev izpodbojnosti iz 42. člena tega zakona.

6. Tožeča stranka je v tem sporu od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine, ki naj bi ji nastala kot posledica nezakonitega ravnanja naročnika (tožene stranke) v postopku oddaje javnega naročila. Sklicevala se je na odločbo Državne revizijske komisije, v kateri je bilo odločeno, da je bil postopek voden nezakonito, vendar zaradi že sklenjene pogodbe z drugim ponudnikom do razveljavitve postopka ni prišlo, zaradi česar je tožeči stranki nastala premoženjska škoda.

7. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo podala ugovor krajevne pristojnosti. Po njenem mnenju tožeča stranka uveljavlja navaden odškodninski zahtevek, pri katerem je zatrjevana kršitev pravil javnega naročanja le predhodno vprašanje pri zahtevku za plačilo odškodnine. Pravna sredstva v postopkih javnega naročanja so uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe, začasno zadržanje in začasna odredba, odškodninski zahtevek pa le, če se uveljavlja poleg zahtevka, ki nastanek škode predvideva kot predpostavko za izpodbijanje pogodbe.

8. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tako po sistematični razlagi kot po jezikovni razlagi zakona povrnitev škode zaradi kršitve pravil javnega naročanja ni izvzeta iz sodnega varstva v postopkih javnih naročil po ZPVPJN, niti ni vezana na uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe po 42. členu cit. zakona. Pritožbeno sodišče soglaša z navedenim stališčem prvostopenjskega sodišča, v zvezi s pritožbenimi razlogi pa navaja, kot sledi.

9. Očitana kršitev določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj obrazložitev izpodbijanega sklepa omogoča preizkus, ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki niso niti nejasni niti med seboj v nasprotju.

10. Kršitev pravil javnega naročanja je eden od pogojev odškodninskega delikta, zoper katerega je sodno varstvo urejeno v 49. členu ZPVPJN, za katerega je v skladu s tretjim odstavkom 103. člena ZS krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

11. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu III R 33/2016 z dne 22. 11. 2016 v podkrepitev svojega stališča, da se pristojnost sodišča ugotavlja po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku in ne po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o predhodnem vprašanju. Zadeva III R 33/2016 ni primerljiva s predmetno zadevo. V zadevi III R 33/2016 je tožeča stranka vložila tožbo na sklenitev pogodbe, podredno pa na plačilo odškodnine zaradi neizpolnitve obveznosti iz predpogodbe, za katero je tožena stranka uveljavljala neveljavnost. Vrhovno sodišče je presodilo, da na področje javnega naročanja sega le predhodno vprašanje (ne)veljavnosti med strankami sklenjene predpogodbe. Iz določb ZPVPJN izhaja, da je sodno varstvo po ZPVPJN urejeno kot pravno varstvo po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma, zato določb ZPVPJN ni mogoče razumeti tako široko, da bi v okviru sodnega varstva pokrival tudi situacije, ko je med strankami sklenjena šele predpogodba. V fazi sklenitve predpogodbe je namreč pravno varovana dobrina šele ogrožena in ne že prizadeta. V tej zadevi pa tožeča stranka navaja, da kljub nezakonitosti postopka (ugotovljene na Državni revizijski komisiji) prav zaradi že sklenjene pogodbe z drugim ponudnikom do razveljavitve pogodbe ni prišlo. Okoliščine konkretnega primera so tako povsem drugačne kot v zadevi III R 33/2016. Vez s pravili javnega naročanja je močnejša. 12. Pritožbeno sodišče v konkretnem odškodninskem sporu ne vidi razloga za odmik od izključne krajevne pristojnosti, določene za sodno varstvo v postopkih javnega naročanja, čeprav domnevna škoda ni nastala zaradi izpodbojnosti pogodbe, pač pa zaradi drugih kršitev pravil javnega naročanja. Varovana dobrina je v obeh primerih ista.

13. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 165. in 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.