Jedro

Ugovor tretjega mora biti obrazložen, kar pomeni, da morajo biti v njem zatrjevana dejstva in predlagani dokazi, ki na stopnji verjetnosti izkazujejo, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje.

Ugovor je pravno sredstvo. Pozivanje k dopolnjevanju njegove vsebine z navajanjem relevantnih trditev in predlaganjem dokazov bi lahko povzročilo neuravnoteženost položaja strank v postopku s pravnim sredstvom. Preseglo bi pravico neuke stranke oziroma obveznost sodišča da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po zakonu, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Ker je ugovor tretjega pravno sredstvo, glede njegove obrazložitve tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb o materialnem procesnem vodstvu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Tretja sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretje A. A. z dne 18. 2. 2014 ter njen predlog za odlog izvršbe.

2. Zoper sklep se je pravočasno po pooblaščencu tretja pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je ugovor tretjega vložila kot pravni laik in bi jo moralo sodišče pred izdajo sklepa poučiti in ustrezno pozvati k dopolnitvi. Navaja tudi, da bi jo moralo sodišče zaslišati in je tretja dejansko ta dokaz predlagala. S tem uveljavlja obstoj absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Očita tudi kršitev 64. člena ZIZ, ker sodišče ugovora ni poslalo upniku v odgovor, upnik pa najverjetneje ugovoru sploh ne bi nasprotoval. Zatrjuje še dejstva, s katerimi utemeljuje verjetnost obstoja pravice na zarubljenih premičninah, ter predlaga dokaze za svoje trditve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ugovor tretjega mora biti obrazložen, kar pomeni, da morajo biti v njem zatrjevana dejstva in predlagani dokazi, ki na stopnji verjetnosti izkazujejo, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. ZIZ sicer posebej ne vsebuje določbe o zahtevi po obrazložitvi ugovora tretjega, kot je predpisano za ugovor dolžnika (prim. drugi odstavek 53. člena ZIZ), vendar pa ta obveznost izhaja že iz temeljne določbe 7. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, neposredno pa iz petega odstavka 64. člena ZIZ, ki določa, da se šteje, da ugovor tretjega ni utemeljen, če ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tretja v ugovoru ni predlagala niti predložila nobenih dokazov, ki bi izkazovali, da ima na zarubljenih predmetih izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Ne drži pritožbena trditev, da je predlagala svoje zaslišanje, tak predlog iz njenega ugovora niti smiselno ne izhaja. Glede na to, da je trditveno in dokazno breme za izkaz verjetnosti obstoja pravice na zarubljenem predmetu na strani tretjega, ugovor ni obrazložen, če v njem niso predlagani dokazi za zatrjevana dejstva, posledično pa tudi pravica ni verjetno izkazana.

6. Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje kot pravnega laika poučevati in pozivati k dopolnitvi ugovora, saj ni bil nepopoln oziroma nerazumljiv v smislu 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ugovor je pravno sredstvo, niti ZIZ niti ZPP pa ne predvidevata pozivanja k dopolnjevanju njegove vsebine z navajanjem relevantnih trditev in predlaganjem dokazov. Pozivanje bi lahko povzročilo neuravnoteženost položaja strank v postopku s pravnim sredstvom. Preseglo bi pravico neuke stranke oziroma obveznost sodišča iz 12. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), ki določa, da sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po zakonu, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Ker je ugovor tretjega pravno sredstvo, glede njegove obrazložitve tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP o materialnem procesnem vodstvu.

7. Neutemeljen je očitek kršitve 64. člena ZIZ, ker sodišče prve stopnje ni poslalo upniku ugovora tretje v odgovor, pri čemer naj upnik verjetno ugovoru ne bi nasprotoval. Glede na določbo petega odstavka 64. člena ZIZ sodišču ob ugotovitvi, da ugovor ni obrazložen oziroma da njegova trditvena in dokazna podlaga ne utemeljuje verjetnega izkaza obstoja pravice na predmetu izvršbe, ugovora tretjega ni treba pošiljati upniku. Sodišče ga v tem obsegu sámo preizkusi v okviru uporabe materialnega prava in se ugovor, če zahtevi ni zadoščeno, šteje za neutemeljen ne glede na upnikov morebitni odgovor. Upnik ima možnost vplivanja na nadaljnji tek izvršbe na predmete, za katere tretja uveljavlja njeno nedopustnost, z umikom predloga za izvršbo v tem obsegu in je neutemeljeno pritožbeno sklepanje, da upnik najverjetneje ugovoru sploh ne bi nasprotoval. 8. Višje sodišče se ne opredeljuje do trditev in predlaganih dokazov, ki se nanašajo na izkaz pravice tretje na predmetih izvršbe. Gre za nedopustne pritožbene novote, saj tretja ni izkazala, da tega brez svoje krivde ne bi mogla uveljavljati že v ugovoru (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ugovor tretje pravilno zavrnilo, navedlo je pravilne in razumljive razloge, pritožba pa je neutemeljena. Pravilno je zavrnilo tudi predlog tretje za odlog izvršbe iz v izpodbijanem sklepu navedenih razlogov, ki jim pritožnica ne oporeka z nobeno trditvijo. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker tretja s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).