Jedro

Absolutna bistvena kršitev določb postopka je podana le, če je nižje sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste, ne pa v primeru, kadar v zadevi iz pristojnosti okrajnega sodišča odloči okrožno sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek po tožbi z dne 29. 10.2014 (I. točka izreka), prvi tožnici naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema sklepa toženki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 646,11 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), odločilo je, da ne dopusti spremembe tožbe z dne 29. 6. 2015 (III. točka izreka) in da se zahtevki tožnikov iz vloge z dne 29. 6. 2015 obravnavajo kot nova tožba in vpišejo pod novo opr. št. (IV. točka izreka).

2. Zoper I., II. in III. točko izreka vlagajo pritožbo tožniki ter predlagajo, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se zadeva nadaljuje pod opr. št. P 2298/2015-II na podlagi spremenjene tožbe z dne 29. 6. 2015. Kot bistveno izpostavljajo, da sodišče ni bilo stvarno pristojno za odločitev, da se postopek po tožbi z dne 29. 10. 2014 ustavi. Zahtevek za motenje soposesti je v pristojnosti okrajnega sodišča in gre za odprt postopek. O delu zahtevka, ki se nanaša na sodelovanje toženke v razdružitvenem postopku, je Okrajno sodišče v Ljubljani že pravnomočno odločilo s sklepom z dne 17. 8. 2015. Menijo, da bi o spremembi tožbe moralo odločati okrajno sodišče in se sklicujejo na tretji odstavek 185. člena ZPP. Ker je okrajno sodišče zadevo odstopilo v pristojno reševanje okrožnemu sodišču, je implicitno tudi že dopustilo spremembo tožbe. Zmotna je odločitev o stroških postopka glede umika tožbe v delu zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine. O tem bi moralo odločiti okrajno sodišče, zato je podana bistvena kršitev postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S sklepom sodišče ni zajelo pridruženih tožnikov, čeprav se lahko skladno z drugim odstavkom 191. člena ZPP do konca obravnave pod pogoji iz prvega odstavka istega člena pridruži tožniku nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca, če v to privoli. Naknadno sosporništvo na aktivni strani ni povezano s toženčevo privolitvijo, zato bo moralo sodišče obravnavati tožbo z vsemi naknadno pridruženimi tožniki in jih šteti kot stranke postopka.

3. Na pritožbo je odgovorila toženka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP glede stvarne pristojnosti okrožnega sodišča za zadeve, za katere naj bi bilo pristojno okrajno sodišče. Absolutna bistvena kršitev določb postopka je namreč podana le, če je nižje sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste, ne pa v primeru, kadar v zadevi iz pristojnosti okrajnega sodišča odloči okrožno sodišče. To velja tako glede pritožbenih razlogov v zvezi z umikom tožbe kot glede razlogov v zvezi s sprejemom stroškovne odločitve po umiku tožbe. Pritožba tudi nima prav, da se umik tožbe nanaša na zahtevek za sodelovanje toženke v razdružitvenem postopku in na zahtevek v zvezi z motenjem soposesti, saj je jasno, da I. točka izpodbijanega sklepa lahko obravnava le ustavitev postopka v zvezi s tistim delom tožbe z dne 29. 10. 2014, ki je bila okrožnemu sodišču odstopljena, torej zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

6. Pritožniki se neutemeljeno sklicujejo na situacijo iz tretjega odstavka 185. člena ZPP v zvezi z odstopom zadeve okrožnemu sodišču po spremenjeni tožbi. Okrajno sodišče v Ljubljani je že v sklepu II P 382/2015 z dne 17. 8. 2015 podrobno pojasnilo, da ni pristojno za odločanje v zadevi zaradi vrednosti spornega predmeta 41.000,00 EUR, kot je bila določena po prvotni tožbi, kar je bil razlog za odstop zadeve okrožnemu sodišču. Dodalo je še, da bo slednje odločalo tudi o spremembi tožbe. Ne gre torej za situacijo, ko bi zaradi spremembe tožbe prišlo do spremembe v stvarni pristojnosti sodišča, temveč pristojnost okrajnega sodišča že od vsega začetka (po označeni vrednosti spora) ni bila podana.

7. Če sodišče v glavi odločitve ni zajelo vseh tožnikov, ne gre za bistveno kršitev določb postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Novi tožniki v pravdo vstopijo šele glede novega zahtevka (stara tožba je bila umaknjena), tega pa bo sodišče obravnavalo kot novo tožbo (IV. točka izreka sklepa), s čimer bodo vzpostavljene njihove pravice do sodelovanja v postopku.

8. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 154., 155. in prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožniki s pritožbo niso uspeli, sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka. Enako je sodišče odločilo glede stroškov postopka toženke v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj ta glede na naravo zadeve ni bil potreben.