Jedro

Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Pravilnik) v 2. odst. 4.a člena predpisuje, da se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo tekoči dohodki, če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela periodičnih dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu. V 4.b členu Pravilnika je nato povsem jasno in določno opredeljeno, da se tekoči dohodek na letno raven preračuna tako, da se mesečni dohodek pomnoži z 12 in preračuna na raven preteklega leta. Za presojo zadeve je bistveno, da se je tožničina mama s 1. 11. 2014 zaposlila za nedoločen čas, iz tega naslova je prejela tekoči dohodek v višini 572,16 EUR mesečno, ki je bil v predsodnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti v skladu z 4.b členom Pravilnika pravilno preračun na letno raven, tako da je bil pomnožen z 12 na znesek 6. 865,92 EUR. Upoštevaje tudi dohodke B.B. znaša skupni dohodek 17.852,31 EUR, s prištetim fiktivnim dohodkom 2.002,27 EUR od premoženja pa 20.285,26 EUR in ne 18.011,44 EUR, kot v nasprotju s predhodno navedenim materialnopravnim izhodiščem, izračunava tožnica. Pri štiričlanski družini znaša povprečni mesečni dohodek na osebo 422,61 EUR, kar predstavlja 42,39 % povprečne plače na družinskega člana, ki je leta 2013 znašala 997,01 EUR. V skladu s 23. členom ZUPJS-a je bila zato tožnici za mesec december 2014 zakonito priznana državna štipendija v višini 50,00 EUR, od 1. 1. 2015 dalje do 31. 8. 2015 pa povečana za 50 % zaradi dopolnjenih 18. let starosti po 100,00 EUR mesečno.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 16. 2. 2018 in št. ... z dne 1. 12. 2015 ter priznanje višje državne štipendije (I. tč. izreka), ker je presodilo, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita. S sklepom, ki ni izpodbijan in je zato že pravnomočen, je zaradi umika tožbe ustavilo postopek v delu, ki se je nanašal na odpravo odločb št. ... z dne 16. 2. 2018 in št. ... z dne 1. 12. 2015 o višini otroškega dodatka (II. tč. izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje prvo tožnica, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga pozitivno rešitev.

Iz upravnih odločb povzema izračunan skupni dohodek 13.601,15 EUR, kar predstavlja 283,36 EUR mesečno na družinskega člana, oz. 28,42 % povprečne plače na zaposlenega (ki je leta 2013 znašalo 997,01 EUR), pri ugotovljenem skupnem dohodku 20.285,26 EUR pa 422,61 EUR mesečno na osebo, oz. 42,39 % povprečne plače na zaposlenega. Izpostavlja, da mama A.A. leta 2013 ni bila zaposlena, da je bila prostovoljno zavarovana pri ZPIZ-u in od 1. 11. 2011 do 3. 4. 2014 zdravstveno zavarovana po B.B.. Od 4. 4. 2014 do 30. 6. 2014 je bila zaposlena pri C., nato pa se je 1. 11. 2014 zaposlila pri D. za nedoločen čas. Če je CSD upošteval dohodek iz novembra 2014 in ga preračunal na letno raven 6.865,92 EUR bruto, bi po njenem mnenju moral upoštevati FURS-ov informativni izračun v višini 4.592,10 EUR bruto. Razlika je 2.273,82 EUR. Skupni dohodek družine bi tako znašal 18.011,44 EUR : 4 člani X 12 pa 375,53 EUR mesečno na osebo in ne 422,61 EUR oz. 37,67 % in ne 42,39 % povprečne plače na zaposlenega, kot je ugotovilo sodišče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je obrazložena s pravilnimi pravnimi in odločilnimi dejanskimi razlogi, zato je na pritožničino izvajanje potrebno dodati le še naslednje.

5. Z izpodbijano sodbo je tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe z dne 16. 2. 2018 v zvezi s prvostopenjsko z dne 1. 12. 2015 na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)2 tudi po presoji pritožbenega sodišča, pravilno zavrnjen. S slednjo odločbo, izdano po uradni dolžnosti je s 1. 12. 2014 utemeljeno razveljavljena upravna odločba z dne 8. 10. 2014 in izrečeno, da je tožnica za študijsko leto 2014/2015 od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2014 upravičena do državne štipendije v znesku 50,00 EUR, od 1. 1. 2015 do 31. 8. 2015 pa po 100,00 EUR mesečno. Posledično je preplačilo štipendije v višini 45,00 EUR za december 2014, od januarja 2015 do junija 2015 pa po 90,00 EUR, v skupnem znesku 585,00 EUR dolžna vrniti v 60-ih dneh po izvršljivosti odločbe.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila ob vložitvi vloge za štipendijo za šolsko leto 2014/15 dne 20. 8. 2014 tožničina mama A.A. brezposelna. V skupni dohodek 13.601,15 EUR so bili tedaj všteti dohodki iz preteklega leta 2013 ter fiktivni dohodek na premoženje. Izračun je pokazal, da v štiričlanski družini dohodek na člana znaša 283,36 EUR mesečno, oz. 28,42 % povprečne plače na zaposlenega. Nadalje ni dvoma, da se je A.A. s 1. 11. 2014 zaposlila za nedoločen čas. Prišlo je do sprememb v periodičnem dohodku, zaradi česar je bil center za socialno delo v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)3, dolžan po uradni dolžnosti izdati izpodbijana posamična upravna akta. Zaradi spremenjenih okoliščin je moral ponovno odločati o višini državne štipendije za šolsko leto 2014/15 in izdati odločbi, ki sta predmet presoje v tem sodno socialnem sporu.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka, je med drugim podana v relevantnih določbah ZUPJS. Glede na 2. odstavek 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih dajatev, praviloma upošteva dohodek, dosežen v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen nekaterih, ki se vedno upoštevajo kot tekoči. Vendar to ni edini način ugotavljanja dohodka. Novela ZUPJS-C4 ureja izjemo ob spremembi periodičnega dohodka. Tako je v 7. odst. 15. člena ZUPJS‑C eksplicitno določeno, da se v primeru spremembe vrste periodičnega dohodka, ko oseba določenega ne prejema več ali prejema drugo vrsto dohodka, upošteva novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. ZUPJS-C v 9. odst. 15. člena natančneje opredeljuje, kaj so tekoči periodični dohodki in način njihovega upoštevanja. Med drugim so po navedeni določbi tekoči dohodki periodični dohodki iz 8. točke 3. člena, ki jih oseba v preteklem letu ni imela, ima pa jih izplačane v mesecu pred mesecem vložitve vloge, razen če jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge, preračunani na letno raven. Podrobnejši način upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, vključno s pravico do državne štipendije je z 10. odst. 15. člena ZUPJS-C prepuščen podzakonski normativni ureditvi.

Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Pravilnik)5, ki ga je na podlagi zakonskega pooblastila izdal minister, v 2. odst. 4.a člena predpisuje, da se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo tekoči dohodki, če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela periodičnih dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu. V 4.b členu Pravilnika je nato povsem jasno in določno opredeljeno, da se tekoči dohodek na letno raven preračuna tako, da se mesečni dohodek pomnoži z 12 in preračuna na raven preteklega leta.

8. V obravnavanem upravnem postopku je bilo postopano v skladu s predhodno navedeno pravno ureditvijo in vsemi ostalimi zakonskimi in podzakonskimi pravili, ki so podrobno povzeta v izpodbijanih upravnih odločbah in jih že zato pritožbeno sodišče ne navaja znova. Za presojo zadeve je bistveno, da se je tožničina mama s 1. 11. 2014 zaposlila za nedoločen čas, iz tega naslova je prejela tekoči dohodek v višini 572,16 EUR mesečno, ki je bil v predsodnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti v skladu z 4.b členom Pravilnika pravilno preračun na letno raven, tako da je bil pomnožen z 12 na znesek 6. 865,92 EUR. Upoštevaje tudi dohodke B.B. znaša skupni dohodek 17.852,31 EUR, s prištetim fiktivnim dohodkom 2.002,27 EUR od premoženja pa 20.285,26 EUR in ne 18.011,44 EUR, kot v nasprotju s predhodno navedenim materialnopravnim izhodiščem, izračunava tožnica. Pri štiričlanski družini znaša povprečni mesečni dohodek na osebo 422,61 EUR, kar predstavlja 42,39 % povprečne plače na družinskega člana, ki je leta 2013 znašala 997,01 EUR. V skladu s 23. členom ZUPJS-a je bila zato tožnici za mesec december 2014 zakonito priznana državna štipendija v višini 50,00 EUR, od 1. 1. 2015 dalje do 31. 8. 2015 pa povečana za 50 % zaradi dopolnjenih 18. let starosti po 100,00 EUR mesečno.

9. Ker pritožnica izhaja iz zmotnega materialnopravnega naziranja, da bi bilo pri ponovnem izračunavanju skupnega dohodka potrebno upoštevati mamin dohodek iz informativnega izračuna dohodnine za leto 2014 v znesku 4.592,10 EUR, namesto 422,61 EUR ugotoviti nižji mesečni dohodek na osebo v znesku 375,53 EUR in posledično namesto 42,39 % povprečne plače na družinskega člana le 37,67 % in nekatera druga, je morala njena pritožba ostati neuspešna. Pritožbeno sodišče jo je na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 99/2013. 5 Ur. l. RS, št. 52/2014 in 67/2014.