Jedro

Storilec je bil na podlagi določil Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov napoten na zaposlitveno rehabilitacijo, ki je potekala v času, ko bi moral storilec opraviti tudi dela v splošno korist. V primeru nespoštovanja napotitve na zaposlitveno rehabilitacijo bi za storilca nastopile nesorazmerno hude posledice, saj bi ostal brez sredstev za preživljanje, zato razlaga, da je storilec s svojim ravnanjem izkazal, da v zvezi s svojim predlogom nima več interesa, napačna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog storilca D.M., da se mu globa, izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru z dne 9.3.2011 št. PR 7 nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sklenilo je še, da mora storilec plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sklepa.

Zoper sklep je storilec vložil pritožbo. Kot navaja, ur za nadomestitev globe v D. ni mogel oddelati, ker je moral začeti zaposlitveno rehabilitacijo pri Z. na katero ga je poslal Zavod za zaposlovanje dne 1.7.2014. Če zaposlitvene rehabilitacije ne bi začel opravljati, bi zgubil vse pravice na Zavodu za zaposlovanje. Kot dokaz prilaga odločbo Centra za socialno delo o prejemanju denarne socialne pomoči, napotnico za zaposlitveno rehabilitacijo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ter rehabilitacijski načrt. Prosi, da se mu omogoči, da bi globo odplačal z delom, prosi tudi, da se ga oprosti plačila sodne takse.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno povzema določbo četrtega odstavka 202.c člena Zakona o prekrških (ZP-1), v katerih primerih se šteje, da je storilec umaknil predlog za nadomestitev globe, torej, če se kandidat neupravičeno ne odzove vabilu na razgovor ali se mu izmika. Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, pa tudi iz navedb storilca v pritožbi in predloženih dokazov, pa v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo. Storilec se je odzval na poziv Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) in tudi pričel opravljati naloge v korist O. ter do prekinitve opravil 13 ur dela v splošno korist, nakar je izvajalska organizacija CSD obvestila, da je storilec 7.7.2014 pričel z zaposlitveno rehabilitacijo zaradi česar so bili primorani prekiniti sodelovanje in izpolnjevanje obveznosti, ki izvirajo iz izvrševanja dela v splošno korist. Iz predloženih dokazil storilca v pritožbi je razvidno, da je bil storilec na podlagi določil Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov napoten na zaposlitveno rehabilitacijo, ki je potekala v času, ko bi moral storilec opraviti tudi dela v splošno korist. Iz odločbe CSD z dne 11.10.2014 je razvidno, da so prihodki storilca, ki mu omogočajo preživetje, odvisni od izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz navedene napotnice. Očitno je torej, da bi v primeru nespoštovanja napotitve na zaposlitveno rehabilitacijo za storilca nastopile nesorazmerno hude posledice, saj bi ostal brez sredstev za preživljanje, zato razlaga, da je storilec s svojim ravnanjem izkazal, da v zvezi s svojim predlogom nima več interesa, napačna. Nasprotno od stališča sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec s svojim dosedanjim ravnanjem izkazal pripravljenost opraviti naloge v splošno korist tako, kot mu je bilo naloženo, vendar je bil med tem v istem času napoten še na zaposlitveno rehabilitacijo, ki se jo je moral udeležiti. V takšnem primeru bi bilo pravilno ravnanje takšno, da se najprej preveri možnosti uskladitve obeh obveznosti, če to ne bi bilo mogoče pa odložiti nadomestitev globe na čas po izvedbi programa zaposlitvene rehabilitacije. Glede na to, da je iz pritožbe storilca moč razbrati, da je s programom zaposlitvene rehabilitacije zaključil, ni več nikakršnih zadržkov, da ne bi mogel storilec že naloženih nalog v splošno korist opraviti do konca, če to iz kakršnihkoli razlogov ni več mogoče, pa opraviti že določeno število ur pri kakšni drugi organizaciji s seznama CSD. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (168. člen v zvezi s 5. odstavkom 163. člena ZP-1) v katerem bo moralo preveriti možnost, da storilec naloge v že določenem številu ur opravi pri isti izvajalski organizaciji, če to ne bi bilo mogoče pa mu omogočiti izvedbo nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti pri kateri od drugih izvajalskih organizacij s seznama CSD.