Jedro

Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s Paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti, čeprav je cilj v obeh ugodno rešenih situacijah v tem, da bo stranka lahko uveljavljala svojo zahtevo po poplačilu obstoječe (pravnomočne) terjatve.

Celoviti dejanski substrat v izpodbijani sodbi vodi v sklep o zavržnosti ravnanja (in s tem nedopustnosti nagiba) obeh pogodbenih strank v škodo tožnice, ki ji prvi toženec dolguje judikatno terjatev. Ničnostna sankcija zato glede na okoliščine primera ni pretirana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: 1. ugotovilo, da je darilna pogodba, ki sta jo dne 4. 12. 2013 sklenila prvi toženec kot darovalec in druga toženka kot obdarjenka, nična (I. točka izreka); 2. naložilo tožencema vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z nepreklicnim in brezpogojnim dovoljenjem, da se pri drugi toženki lastni polovici parcel 0001 in 0002/1, k.o. ..., vknjiži lastninska pravica v korist prvega toženca, sicer bo tako listino nadomestila ta sodba (II. točka izreka); 3. ugotovilo, da je neveljaven vpis osebne služnosti stanovanja v stanovanjski hiši na naslovu A. v korist prvega toženca in vpis odtujitve in obremenitve prav tako v njegovo korist, na toženkini lastni eni polovici parcel 0001 in 0002/1, k.o. ... (III. točka izreka), in 4. naložilo tožencema vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z vknjižbo izbrisa osebne služnosti stanovanja v stanovanjski hiši in izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve v korist prvega toženca, sicer bo tako listino nadomestila ta sodba (IV. točka izreka). Tožencema je še naložilo, da povrneta tožnici 2.563,62 EUR pravdnih stroškov (V. točka izreka).

2. Toženca izpodbijata navedeno sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vztrajata, da se za prenose premoženja v škodo upnikov ne uporabljajo pravila o ničnosti pogodbe, ampak izključno pravila o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj. Sklicujoč se na besedilo 86. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) menita, da sodišče lahko ugotovi ničnost le, če ni drugega določila, ki bi zadevo urejalo na drugačen način. Primeri, kot je tudi obravnavani, so v OZ urejeni v poglavju o izpodbijanju pravnih dejanj. Določbe v tem poglavju imajo značaj posebne norme v razmerju do drugih zakonskih določb, kar pomeni, da za sankcijo neveljavnosti sporne pogodbe ni mogoče uporabiti ničnosti, temveč izpodbojnost. 3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi morala tožnica v konkretnem primeru vložiti tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj, torej izpodbijanje darilne pogodbe v luči 255. člena OZ. Drži, da je ničnostna sankcija skrajna sankcija.1 A to ne pomeni, da tožnica nima izbere, s kakšno tožbo bo uveljavljala svoje pravice. S tožbo po 255. členu OZ (t. im. Paulijasnka tožba) lahko upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je storjeno v škodo upnikov. Po tej pravni podlagi so predpisani manj strogi in bolj poimensko jasni pogoji, določena je celo domneva v korist upnika, kdaj se šteje, da je neko dejanje v njegovo škodo. Pogodba, izpodbita na podlagi te tožbe, preneha učinkovati med strankama, vezana pa je tudi na rok. Njena bistvena značilnost je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Medtem pa so pogoji za ugotovitev ničnosti pravnega posla strožji, dokazno breme je v celoti na tožeči stranki, ničnost pa ustvarja učinke zoper vse, zahtevek pa ni podvržen prekluzivnemu roku. Ničen pravni posel je tako absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s Paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti, čeprav je cilj v obeh ugodno rešenih situacijah v tem, da bo stranka lahko uveljavljala svojo zahtevo po poplačilu obstoječe (pravnomočne) terjatve.

6. Tožnica je z izbrisno tožbo postavila zahtevek na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 4. 12. 2013, ki jo je utemeljevala z nedopustnim nagibom in nedopustno podlago, in izbris vseh vpisov, ki so bili na tej podlagi opravljeni v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu pritožba ne nasprotuje, zaključilo, da je bila darilna pogodba med tožencem in njegovo hčerko (ki pa ni tudi hčerka tožnice), ki je neodplačen pravni posel, sklenjena zaradi nedopustnega nagiba toženca, saj je bila sklenjena z namenom izogniti se poplačilu terjatve na povračilo vlaganj, ki jo ima tožnica zoper njega. Takšen nagib je bistveno vplival na odločitev, da je sklenil neodplačno pogodbo (drugi odstavek 40. člena OZ). Toženec je zaradi preprečitve poplačila tožničine terjatve (uveljavljene s tožbo v prvi polovici leta 2013, ugotovljene pa s pravnomočno sodno odločbo decembra 2016) sklenil neodplačni pravni posel kmalu po tem, ko je tožnica vložila tožbo na povrnitev vlaganj v njegovo nepremičnino (stanovanje v stanovanjski hiši na naslovu A.) in bil sklep o prepovedi razpolaganja in obremenitve razveljavljen in predlog za izdajo začasne odredbe zavržen, prepoved pa nato izbrisana v zemljiški knjigi konec novembra 2013. Vedel je, da bo moral tožnici iz tega naslova plačati znatno vsoto. Ob sklenitvi pogodbe, kot tudi prej (v času izvajanja adaptacije surovega stanovanja) je bil brez zaposlitve, prejemal pa je socialno denarno pomoč, ki je namenjena zagotavljanju preživetja. Takšno stanje je enako ves čas. Tožnica pa je bila v času vlaganj, s katerimi se je surovo stanje stanovanja spremenilo v vseljivo stanovanje, zaposlena in za namen prenove vzela dva kredita. Kljub temu, da je vedel, da iz naslova prihodkov ne bo mogel tožnici ničesar plačati, je s pogodbo na svojo hčerko prenesel to svoje edino nepremično premoženje, ki ga v nespremenjenem obsegu uporablja tudi po sklenitvi pogodbe, druga toženka pa dejansko prebiva drugje in nima namena, da bi se v pridobljeno stanovanje sploh preselila, in se tako darilna pogodba v življenju pogodbenih strank ni v ničemer odrazila, saj je stanje tako kot je bilo pred sklenitvijo.

Ob takšnih okoliščinah, upoštevaje pri tem, da dobra vera toženke, za odločitev o veljavnosti darilne pogodbe nima pomena, saj je po tretjem odstavku 40. člena OZ odplačna pogodba nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njenega sopogodbenika, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravna določila o ničnosti pogodbe. Celoviti dejanski substrat v izpodbijani sodbi vodi v sklep o zavržnosti ravnanja (in s tem nedopustnosti nagiba) obeh pogodbenih strank v škodo tožnice, ki ji prvi toženec dolguje judikatno terjatev. Ničnostna sankcija zato glede na okoliščine primera ni pretirana. Zaradi ugotovljene ničnosti pa tožnici ni mogoče očitati, da bi morala varstvo svoje pravice uveljavljati s Paulijansko tožbo in da bi bila zaradi zamude prekluzivnega roka neutemeljena. Tudi sodna praksa2 kot pravna teorija3 v podobnih zadevah dopuščata ničnostno sankcijo pod predpostavko, da tožbene trditve v primeru njihove resničnosti (dokazanosti) utemeljujejo ničnostno sankcijo. In za tak primer gre v obravnavani zadevi.

7. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo (353. člen ZPP).

8. Toženca s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 V skladu s 86. členom OZ je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. 2 Glej odločbe VS RS II Ips 297/2010, II Ips 259/2013, II Ips 268/2018, II Ips 381/99, VSL I Cp 213/2018, II Cp 3154/2015 in druge. 3 Glej M. Ovčak Kos, Ž. Razdrih v: Nekatera vprašanja v zvezi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja, Pravnik, št. 11-12, 2014, str. 726. Temu ne nasprotuje prispevek pravnika dr. Luigija Varanellija v: Oškodovanje upnikov s pogodbo, Revija Odvetnik, št. 93, 2019, ki ga izpostavlja pritožba.