13. 9. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petre Hudournik, Velenje, na seji 13. septembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 59. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo. Zatrjuje, da je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj davčno ugodnost, po kateri se ne glede na prvi odstavek 109. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19 – ZDoh-2) v letno davčno osnovo za odmero dohodnine za leti 2020 in 2021 ne vštevajo dodatki, prejeti za opravljanje dela v času epidemije z nadpovprečno izpostavljenostjo tveganju za zdravje oziroma prekomerno obremenjenostjo zaradi obvladovanja epidemije, brez razumnega razloga predvideva le za posamezne kategorije zaposlenih v socialno varstveni in zdravstveni dejavnosti, ne pa tudi za druge javne uslužbence, ki so zaradi tveganega dela v času epidemije prav tako prejemali dodatek. Vštevanje dodatkov v letno davčno osnovo za odmero dohodnine naj bi imelo posledice tudi za priznanje pravic iz javnih sredstev, saj se pri izračunu upošteva dohodek iz dohodninske odločbe. Glede pravnega interesa za pobudo pobudnica navaja, da je zaposlena v vrtcu in je prejemnica dodatkov za nevarno delo. Zaradi vštevanja teh dodatkov v osnovo za odmero dohodnine naj bi bila upravičena do nižjih zneskov otroškega dodatka in subvencije tržne najemnine, poleg tega pa ji bo za leti 2020 in 2021 odmerjena višja dohodnina. Pobudnica se zaveda, da izpodbijana določba učinkuje šele preko izdaje dohodninske odločbe, vendar meni, da zaradi njene jasnosti glede kroga upravičencev do davčne olajšave ne omogoča ustavnoskladne razlage. Napotitev pobudnice na izčrpanje pravnih sredstev pred vložitvijo pobude naj bi bila zato nesmiselna, saj bi zgolj odlagala problem in po nepotrebnem obremenjevala sodni sistem.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijana zakonska določba ne učinkuje neposredno. Vštevanje dodatkov v davčno osnovo bo namreč na pobudničin pravni položaj učinkovalo šele preko odmere dohodnine na letni ravni. Najpozneje do 31. maja tekočega leta davčni organ za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine. Če davčni zavezanec ugovarja zoper informativni izračun, v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine, na podlagi katere nato davčni organ izda odločbo o odmeri dohodnine, zoper katero se lahko davčni zavezanec pritoži na Ministrstvo za finance. Zoper dokončno odločbo o odmeri dohodnine ima davčni zavezanec zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Ustavno sodišče v takih primerih šteje, da se lahko pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in petega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik