Jedro

Četudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bil obdolženi pred podajo kazenske ovadbe s strani policista Policijske postaje Celje A. A. opozorjen na posledice krive ovadbe v skladu z 283. členom KZ-1 in v celoti sprejema prepričljive razloge izpodbijane sodbe v točki 10 obrazložitve, pa je vendarle potrebno opozoriti, da opozorilo na posledice krive ovadbe ni zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe oziroma objektivni pogoj kaznivosti. Zato je kaznivo dejanje krive ovadbe podano tudi, če naznanitelj ni opozorjen na posledice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Obdolženec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Celju obdolženega B. B.spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja krive ovadbe po četrtem odstavku 283. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Izreklo mu je denarno kazen v višini 80 dnevnih zneskov po 15,00 EUR, kar skupaj znaša 1.200,00 EUR denarne kazni, katero je obdolženec dolžan plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe. V skladu s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolžencu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, ki so bili do izdaje sodbe zaznamovani v znesku 27,60 EUR. Prav tako mu je naložilo v plačilo sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe. V skladu s prvim odstavkom 94. člena ZKP je odločilo, da je obdolženi dolžan plačati krivdno povzročene stroške, ki pa do izreka sodbe niso bili zaznamovani.

2.Zoper sodbo se je pritožil obdolženi po zagovornici iz pritožbenih razlogov kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe po obtožnem predlogu oziroma podredno, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po temeljiti proučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče popolno in pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, da je za svoje zaključke nanizalo prepričljive razloge in da je, na tako pravilno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo kazenski zakon, obdolženega pa utemeljeno spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja krive ovadbe po četrtem odstavku 283. člena KZ-1.

5.Zagovornica v pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj obdolženi ni vedel niti ni mogel vedeti, da kaznivo dejanje tatvine ni bilo storjeno. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je bil obdolženi seznanjen, da so bili predmeti zarubljeni, ker naj bi vedel za izvršbe proti dolžniku C. d.o.o. Do trenutka podaje kazenske ovadbe namreč, kot je trdil tudi obdolženi v zagovoru, ni bil seznanjen, katere stvari so bile predmet rubeža. Nenazadnje obdolženi do podaje kazenske ovadbe tudi ni bil v kontaktu z nikomer iz družbe C. d.o.o., razen s tajnico, ki ga je po telefonu obvestila o tem, da je bil rubež opravljen.

6.Takšnim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje je povsem logično in prepričljivo obrazložilo svoje zaključke glede tega, zakaj je prepričano, da je obdolženi ob podaji kazenske ovadbe dne 10. 12. 2018 vedel, da predmeti, ki jih je navedel v ovadbi, niso bili odtujeni, temveč so bili s strani sodnega izvršitelja zarubljeni. V točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe je navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih ni verjelo zagovoru obdolženca, ko je na eni strani prihajal sam s seboj v nasprotje, saj je sprva zatrjeval, da ni vedel za nobeno izvršbo in tudi ne za rubež v prostorih družbe C. d.o.o., v nadaljevanju pa, da ga je na dan rubeža dne 21. 11. 2018 o izvajanju rubeža obvestila tajnica. Zaključek o tem, da je obdolženi vedel za opravljeni rubež, preden je podal kazensko ovadbo, je oprlo na listine v spisu (elektronsko sporočilo obdolženca sodnemu izvršitelju z dne 21. 11. 2018, v katere mu je očital, da je rubež nezakonit, nadalje elektronsko sporočilo v prilogi A 21, iz katere je razvidno, da je obdolženca izvršitelj oziroma njegova pomočnica dne 30. 11. 2018 obvestila, da bodo zarubljene premičnine prodane na dražbi, k temu sporočilu pa je priložila tudi oklic javne dražbe, ki vsebuje seznam zarubljenih predmetov in naslov nahajanja). Da je bil obdolženi brez dvoma obveščen, da se bo dne 21. 11. 2018 na sedežu podjetja C. opravil rubež, pa sta potrdili tudi priči, sodni izvršitelj Č. Č. in D. D. ki je bil takrat zaposlen v družbi C. d.o.o. Slednji je izrecno zanikal, da naj bi se z obdolženim pogovarjal o kakršnikoli kraji, kot je to lažno navedel obdolženi v kazenski ovadbi. Zatrjevanje v pritožbi, da je bil obdolženi v času, ko mu je bilo po e-pošti poslano obvestilo o razpisani dražbi zarubljenih predmetov s seznamom le teh, v bolniškem staležu in zato z vsebino ni bil seznanjen ter da se delavec v času bolniškega dopusta ni dolžan odzivati na sporočila delodajalca, pomeni sprenevedanje, še zlasti ob dejstvu, da je bil obdolženi direktor podjetja, torej odgovorna oseba, da je bil seznanjen z dnem, ko se je opravil rubež in je celo še istega večera po e-pošti sam pisal sodnemu izvršitelju (priloga A 20).

7.Tako se vsa pritožbena zatrjevanja o tem, da obdolženi ob podaji kazenske ovadbe ni vedel, kateri predmeti so bili zarubljeni, da je upravičeno domneval, da so bili odtujeni, ko je ob svojem prihodu v prostore C. dan pred podajo kazenske ovadbe ugotovil, da manjkajo, da se ni zavedal protipravnosti svojega dejanja, da ni ravnal niti z naklepom niti z malomarnostjo (kaznivo dejanje krive ovadbe po četrtem odstavku 283. člena KZ-1 se lahko stori le s krivdno obliko direktnega naklepa), izkažejo v celoti za neutemeljena.

8.Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je obdolženi vedel, da predmeti, ki jih je nespecificirano navedel v kazenski ovadbi, podani v prostorih Policijske postaje Celje dne 10. 12. 2018, niso bili odtujeni, temveč zarubljeni, da torej ni bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa je takšno kazensko ovadbo podal in s tem povzročil, da je policija začela z zbiranjem obvestil. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo tudi obdolženčev motiv za storitev kaznivega dejanja, zato pritožbeno sodišče ne sprejema navedb v pritožbi, da motiv obdolženca za podajo krive ovadbe ni bil podan.

9.Zagovornica ne more uspeti s pritožbenim zatrjevanjem, da obdolženi ne more biti kriv za očitano kaznivo dejanje, ker ga policist pred podajo kazenske ovadbe ni opozoril na posledice krive ovadbe. Četudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bil obdolženi pred podajo kazenske ovadbe s strani policista Policijske postaje Celje A. A. opozorjen na posledice krive ovadbe v skladu z 283. členom KZ-1 in v celoti sprejema prepričljive razloge izpodbijane sodbe v točki 10 obrazložitve, pa je vendarle potrebno opozoriti, da opozorilo na posledice krive ovadbe ni zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe oziroma objektivni pogoj kaznivosti. Zato je kaznivo dejanje krive ovadbe podano tudi, če naznanitelj ni opozorjen na posledice. Upoštevajoč vsebino zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon Policijske postaje Celje v prilogi A 2 ter izpovedbo priče A. A. pa se torej kot protispisno izkaže ravno pritožničino razlogovanje glede danega opozorila.

10.Zagovornica se v pritožbi ne dotika izrečene kazenske sankcije. Pritožbeno sodišče je zato odločbo o kazenski sankciji preizkusilo v skladu z določbo 386. člena ZKP, ki predpisuje, da pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zoper ta del sodbe. Pri tem je sodišče druge stopnje ocenilo, da ni nobenega razloga za njeno spremembo v korist obdolženca. Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo primerno kazensko sankcijo, in sicer denarno kazen, katere višino je odmerilo ob upoštevanju olajševalnih okoliščin (posebnih obteževalnih okoliščin ni našlo) ter podatkov o obdolženčevem premoženjskem stanju in višini dohodkov. Izbiro kazenske sankcije ter višino odmere denarne kazni je sodišče prve stopnje celovito obrazložilo v točki 15 obrazložitve izpodbijane sodbe. Izrečena denarna kazen tudi po presoji pritožbenega sodišča ustreza teži kaznivega dejanja, stopnji obdolženčeve krivde, okoliščinam, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in tudi osebnosti obdolženca, kot je to obrazložilo sodišče prve stopnje.

11.Ko je pritožbeno sodišče po presoji obravnavane kazenske zadeve ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi se sodba izpodbija, niti ni našlo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

12.Obdolženec s pritožbo ni uspel, zaradi česar mora po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka. Sodna taksa bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.

Zveza: