Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, kdaj je bila tožniku odpoved vročena. Tožnik je prerekal navedbo toženke, da je bilo to dne 20. 10. 2020 preko elektronske pošte; navedel je, da je ni prejel in ni prebral; pod navedbe o pravočasnosti tožbe je predlagal dokaze, med njimi zaslišanje strank. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben, saj je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa za odločitev bistvena dejstva. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je, ne da bi zaslišalo tožnika, štelo za izkazano (dokazano) nasprotno dejstvo, kot ga je navedel, da je dne 20. 10. 2021 prejel elektronsko sporočilo oziroma da mu je bila tega dne vročena odpoved.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

2. Zoper navedeni sklep razen odločitve o pravdnih stroških toženke se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev tožbe začel teči, ko je tožniku A. A., zaposlen v družbi B., d. o. o., po elektronski poti poslal odpoved pogodbe civilnega prava, zmotno. Je v nasprotju z zakonskimi določbami in sodno prakso. Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je enotna, rok za vložitev tožbe začne teči od dejanskega prenehanja delovnega razmerja (odločbe VS RS VIII Ips 230/2016, VIII Ips 132/2018, VIII Ips 258/2015). Zmotno je štelo, da je tožnik z odpovedjo pogodbe civilnega prava zvedel za kršitev pravice. Za kršitev, da se je delo, čeprav so obstajali vsi elementi delovnega razmerja, opravljalo na podlagi pogodbe civilnega prava, takrat ni zvedel. Položaj delavca, ki delo opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava, se razlikuje od položaja delavca v delovnem razmerju. Le slednji za kršitev pravic zve, ko mu je vročena odpoved. Položaj delavca, ki delo opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava, je podoben položaju delavca, ki ima sklenjeno pogodbo zaposlitvi za določen čas. V primeru uveljavljanja, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za nedoločen čas, je sodno varstvo dopustno v tridesetdnevnem roku od prenehanja delovnega razmerja, na kar morebitno obvestilo o prenehanju ne vpliva (sodba VDSS Pdp 26/2021). Dne 16. 12. 2020, ko je tožnik podal zahtevo za odpravo kršitev pravic, se je razmerje med strankama še izvrševalo. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je toženka dne 20. 10. 2020 vročila odpoved z istega dne. Tožnik je tega dne ni prejel, ne spomni se točnega datuma prejema. Dne 20. 10. 2020 je uporabljal elektronsko pošto, ko je ob 6.30 uri poslal sporočilo C. C., kasneje pa ne več. V zvezi z vročanjem odpovedi sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem tožnika. Na prvem naroku je sicer sprejelo sklep, da bo dokaz izvedlo. Izvedlo ga ni zaradi tožnikovih zdravstvenih opravičil. Toženka bi morala odpoved vročiti s priporočeno pošiljko. Dokazno breme, da je bila vročitev zakonita in kdaj je bila opravljena, je na strani toženke kot delodajalca. Sodišče prve stopnje je dokazno breme zmotno razporedilo. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba neutemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da tridesetdnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva, določen v tretjem odstavku 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) začne tudi v primeru dejanskega delovnega razmerja teči od dneva vročitve odpovedi (civilne pogodbe, za katero se zatrjuje, da je pogodba o zaposlitvi).

7. Dokler pogodbeno razmerje, za katerega se zatrjuje, da ima elemente delovnega razmerja, traja, lahko delavec po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja. Ko takšno razmerje preneha oziroma izvajalec del (delavec) zve, da mu bo razmerje prenehalo, mora uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1. Takšna je enotna in ustaljena sodna praksa, na katero se ne nazadnje sklicuje sam tožnik v pritožbi. V primeru, kot je tožnikov, je šteti, da je za kršitev pravic oziroma prenehanje (delovnega) razmerja zvedel, ko mu je bila vročena odpoved (sklep VS RS VIII Ips 51/2009, odločbi VDSS Pdp 1148/2013, Pdp 1124/2014).

8. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugotavljalo, kdaj je bila tožniku odpoved vročena. Tožnik je prerekal navedbo toženke, da je bilo to dne 20. 10. 2020 preko elektronske pošte; navedel je, da je ni prejel in ni prebral (pripravljalna vloga z dne 10. 5. 2021, str. 4); pod navedbe o pravočasnosti tožbe je predlagal dokaze, med njimi zaslišanje strank (pripravljalna vloga z dne 22. 6. 2021, str. 6). Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog (dokazne predloge, podane za ugotavljanja pravočasnosti vložitve tožbe) zavrnilo kot nepotreben, saj je že na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa za odločitev bistvena dejstva.

9. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je, ne da bi zaslišalo tožnika, štelo za izkazano (dokazano) nasprotno dejstvo, kot ga je navedel, da je dne 20. 10. 2021 prejel elektronsko sporočilo oziroma da mu je bila tega dne vročena odpoved. V pritožbi tožnik utemeljeno graja takšno postopanje.

10. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani del sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj, razen ob obstoju dopustnih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov (že dokazano dejstvo, nebistveno dejstvo, neprimeren dokaz) izvede s strani tožnika predlagani dokaz za njegove navedbe glede vročitve odpovedi.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.