Jedro

Vprašanje opravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni se v postopku prenehanja delovnega razmerja delavca zaradi 5 dnevnega neupravičenega izostanka kaže kot predhodno vprašanje, ki mora biti predhodno dokončno rešeno pred organi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka plača sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje, v skladu s končnim zahtevkom, razveljavilo sklepe tožene stranke z dne 21.10.1994 in 15.12.1994 o prenehanju delovnega razmerja tožnici zaradi več kot 5 neupravičenih izostankov od 8.10.1994 dalje ter tožnici v breme tožene stranke priznalo pravice iz delovnega razmerja za čas od 8.10.1994 do 7.3.1995, ko se je tožnica upokojila. Hkrati je toženi stranki naložilo, da povrne tožnici 47.460,00 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Pri tem je ugotavljalo, da je bil naknadno s strani zdravniške komisije II. stopnje tožnici za čas očitanih neupravičenih izostankov priznan bolniški stalež, tako da neupravičeni izostanki v času do izdaje izpodbijanih sklepov dejansko niso bili podani.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotno oz.

nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno spremembo in zavrnitev zahtevka, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem poudarja, da v času izdaje spornih sklepov tožnica dejansko ni imela odobrenega bolniškega staleža od 8.10.1994 dalje, tako da sta bila izpodbijana sklepa zakonita.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, istočasno pa ugotavlja, da prvostopno sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere mora pritožbeno sodišče ob obravnavi pritožbe paziti po uradni dolžnosti.

Pritožbeno stališče, da se zakonitost izpodbijanih sklepov presoja zgolj z vidika, da v času njune izdaje tožnici za čas od 8.10.1994 dalje še ni bila priznana opravičena odsotnost z dela zaradi bolezni, je zmotno. Vprašanje upravičene odsotnosti z dela se je pri izdaji spornih sklepov postavljalo kot predhodno vprašanje, o katerem v matičnem postopku še ni bilo dokončno odločeno. Zato sta izpodbijana sklepa preuranjeno zaključevala, da je tožnica od 8.11.1994 dalje neupravičeno izostala z dela. V postopku pred pristojnimi zdravstvenimi organi je zdravniška komisija II. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območni enoti N., dne 30.11.1994 namreč ugotavljala, da je bila tožnica za čas od 7. do 14.10.1994 iz zdravstvenih razlogov vendarle upravičeno odsotna z dela, na podlagi te ugotovitve in že predhodne ugotovitve zdravniške komisije prve stopnje z dne 2.11.1994, da je bila tožnica s 27.10. 1994 hospitalizirana, pa je potem dne 7.12.1994 zdravniška komisija I. stopnje tudi za obdobje od 15.10.1994 do navedene hospitalizacije ugotavljala tožničino upravičeno odsotnost z dela zaradi bolezni. Ker navedene ugotovitve pred pristojnimi organi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije niso bile izpodbijane, so postale dokončne in s tem tudi za toženo stranko in sodišče obvezujoče. Ker sta bila izpodbijana sklepa tožene stranke v tem primeru izdana preuranjeno in na podlagi napačnih ugotovitev, da naj bi bili tožničini izostanki od 8.10.1994 dalje neupravičeni, ju je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito razveljavilo in tožničinemu zahtevku tudi glede priznanja pravic iz delovnega razmerja utemeljeno ugodilo.

Ker tožena stranka s svojo pritožbo ni uspela, sama plača svoje stroške v zvezi s pritožbo.