Jedro

Po 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev se, če je kdo od zavezancev na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Tožnikov brat je z upravičenko storitev institucionalnega varstva sklenil pogodbo o preužitku, vendar v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, ali s e je s tem zavezal, da bo p oravnal vse, še pred sklenitvijo pogodbe zapadle obveznosti domske oskrbe upravičenke, tudi tiste, ki jih je bil po takrat veljavni odločbi o določitvi zavezancev za plačilo institucionalnega varstva in višine njihove oprostitve oziroma prispevka zavezan plačati tožnik. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba (I., II. in IV. točka izreka odločbe) razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški odgovora na pritožbo so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca, št. ... z dne 20. 10. 2014 in 6., 7., 8. in 9. točko izreka odločbe pristojnega centra za socialno delo, št. … z dne 7. 3. 2013. Odločilo je, da je tožnik v celoti oproščen plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenko A.A. v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012. Tožencu je naložilo, da tožniku povrne 427,40 EUR stroškov postopka (I., II. in IV. točka izreka). S sklepom v III. točki izreka odločbe je zavrglo tožbo v delu na oprostitev storitve institucionalnega varstva za upravičenko v obdobju od 1. 8. 2012 do 12. 9. 2014. 2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Izpostavlja, da se je B.B. s pogodbo o preužitku zavezal plačati le zapadle obveznosti A.A., nazadnje odmerjene z odločbo z dne 24. 1. 2012. Zavezanec za plačilo po tej odločbi je poleg A.A. in B.B. sicer tudi tožnik, vendar se je B.B. zavezal plačati le obveznosti svoje matere A.A.. Namen 4. člena pogodbe o preužitku je plačilo zapadlih obveznosti A.A.. Ker svoje obveznosti ni plačevala, se je B.B. s pogodbo o preužitku zavezal plačati tudi te obveznosti, in sicer po stanju na dan 23. 5. 2012 v točno določenih zneskih, med tem ko se k plačilu tožnikovih obveznosti ni zavezal. Ker je sodišče pogodbo o preužitku razlagalo v nasprotju z njeno vsebino, je zmotno uporabilo materialno pravo. Poleg tega ob tem, da je tožnika oprostilo plačila institucionalnega varstva, sploh ni odločilo, kdo naj te obveznosti plača. Pri pogodbi o preužitku gre za obligacijsko razmerje, ki med strankama ustvarja pravice in obveznosti od dneva njene sklenitve, nasproti tretjim pa posledice nastopijo šele z vpisom v zemljiško knjigo.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka toženčeve pritožbene navedbe in se strinja z zaključki izpodbijane sodbe. Poudarja, da je B.B. s pogodbo o preužitku v celoti prevzel vse obveznosti preživljanja in oskrbovanja upravičenke in se zavezal plačati vse stroške institucionalnega varstva. Brat in mati sta se dogovorila tudi za prevzem že zapadlih obveznosti, ki glede na navedene datume pokrivajo tudi sporno obdobje od 1. 1. 2012 dalje. Izpodbijani odločbi sta bili izdani šele po tem, ko je bila pogodba o preužitku že vpisana v zemljiško knjigo. Tudi sicer vpis te pogodbe v zemljiško knjigo ni obvezen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve, torej I., II. in IV. točke izreka,(1) v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledične pomanjkljivosti postopka, ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

6. V tej zadevi se spor nanaša na plačilo storitev institucionalnega varstva. Predmet presoje je pravilnost in zakonitost upravnih odločb v izpodbijanem delu (6. do 9. točka izreka) o višini oprostitve oziroma prispevka zavezancev za plačilo storitev institucionalnega varstva za upravičenko A.A., tožnikovo mati. V predsodnem upravnem postopku je bilo med drugim odločeno, da z veljavnostjo te odločbe preneha veljati odločba z dne 24. 1. 2012 (1. točka izreka), da je upravičenka oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 130,79 EUR od 1. 1. 2012 dalje (2. točka izreka), njen prispevek pa znaša 724,54 EUR (3. točka izreka). Tožnik je oproščen plačila storitve v višini 92,30 EUR, njegov prispevek znaša 38,49 EUR (6. in 7. točka izreka). Tožnikov brat B.B. je oproščen plačila storitve v višini 38,49 EUR, njegov prispevek pa znaša 92,30 EUR (8. in 9. točka izreka). Sporno je, ali je tožnik zaradi sklenjene pogodbe o preužitku med A.A. in B.B. v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012, zavezanec za plačilo storitev institucionalnega varstva za A.A..

7. A.A. in B.B. sta 21. 6. 2012 sklenila pogodbo o preužitku(2) , s katero se je B.B. kot prevzemnik med drugim zavezal, da bo pokrival celotno razliko za domsko oskrbo preužitkarice A.A. in plačeval ostale stroške, ker denarna sredstva preužitkarice ne zadoščajo za kritje stroškov domske oskrbe, pri čemer je višina te razlike-prispevka nazadnje odmerjena z odločbo z dne 24. 1. 2012 (3. alineja 4. člena pogodbe). Zavezal se je tudi, da bo plačal vse zapadle obveznosti A.A. za domsko oskrbo po stanju na dan 23. 5. 2012 v znesku 621,65 EUR in v znesku 1.834,03 EUR po bremenopisu št. ... z dne 36. 6. 2011 (4. alineja 4. odstavka pogodbe). Na podlagi te pogodbe je bil z odločbo z dne 13. 11. 2014 prispevek B.B., ki ni bil oproščen plačila, določen v višini oprostitve plačila za upravičenko od 1. 8. 2012 do 12. 9. 2014, to je 130,79 EUR, tožnik pa plačila oproščen.

8. Po 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/2004 s spremembami - v nadaljevanju: Uredba)(3) se, če je kdo od zavezancev, na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Vendar je sodišče prve stopnje z izpodbijano ugoditveno sodbo zmotno zaključilo, da je glede na citirano 3. in 4. alinejo 4. točke pogodbe o preužitku izpolnjen dejanski stan iz te določbe Uredbe. Zaključek, da se je tožnikov brat s pogodbo o preužitku zavezal plačati tudi že zapadle obveznosti za domsko oskrbo matere, ki bi jih sicer moral plačati tožnik, je namreč najmanj preuranjen, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba.

9. Pogodba o preužitku je kot pogodba civilnega prava, urejena v 564. in naslednjih členih Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami). S to pogodbo se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno (565. člen OZ). Po 567. členu OZ mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Oblika notarskega zapisa, ki je javna listina,(4) je torej določena kot predpostavka za veljavno sklenitev te pogodbe. Obenem se domneva resničnosti, ki velja za javno listino,(5) razteza na dejstvo, da sta stranki resnično izjavili voljo za sklenitev pravnega posla v celotni vsebini, ki je navedena v notarskem zapisu.(6) Za prenos lastninske pravice je potreben tudi vpis v zemljiško knjigo (razpolagalni pravni posel). Tudi vpis preužitka v zemljiško knjigo je pogoj za nastanek stvarno pravnega razmerja. V 566. členu OZ je določeno, da je, če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo. Gre za stvarno breme, ki varuje interese preužitkarja. Za razsojo obravnavane zadeve pa je potrebno izhajati že iz zavezovalnega pravnega posla, ki prevzemnika zavezuje k izpolnitvi dogovorjenih obveznosti. Zato je toženčevo stališče, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, da je tožnik oproščen plačila storitve institucionalnega varstva šele od prvega dne naslednjega meseca po vpisu pogodbe o preužitku v zemljiško knjigo, zmotno. Po 42. b členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami) o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali na način in v roku iz 2. odstavka 42. člena tega zakona, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku roka iz 2. odstavka 42. člena tega zakona, pa odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo potrebno določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

10. Vendar pogodba o preužitku ne more biti podlaga za tožnikovo oprostitev plačila storitev institucionalnega varstva za obdobje pred njeno pravno veljavno sklenitvijo dne 21. 6. 2012. Razen če bi bilo tako s pogodbo izrecno dogovorjeno. Stranki pogodbe namreč lahko obligacijsko razmerje svobodno urejata. Bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi je zato odgovor na vprašanje, ali se je tožnikov brat s pogodbo o preužitku z dne 21. 6. 2012 zavezal, da bo poravnal vse, še pred sklenitvijo pogodbe zapadle obveznosti domske oskrbe upravičenke, tudi tiste, ki jih je bil po takrat veljavni odločbi o določitvi zavezancev za plačilo institucionalnega varstva in višine njihove oprostitve oziroma prispevka, zavezan plačati tožnik. Sodišče prve stopnje je zgolj štelo, da je bila taka zaveza dana, ne da bi pri tem obravnavane določbe pogodbe o preužitku razlagalo skladno z razlaganimi metodami in določili OZ. Posledično je dejansko stanje v navedeni smeri ostalo nepopolno ugotovljeno.

11. Pri razlagi obravnavanih določb pogodbe preužitku je namreč potrebno izhajati iz splošnih pravil civilnega prava. Poleg uveljavljenih razlagalnih metod (na primer jezikovna, logična, sistemska), ki se lahko uporabljajo tudi pri razlagi pogodb, OZ v členih 82. do 84. določa obvezna razlagalna pravila. Po 1. odstavku 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Pri razlagi spornih določil se skladno z 2. odstavkom 82. člena OZ ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku. Pri razlagi nejasnih določil se torej upošteva skupen namen oziroma pravo voljo strank.

12. Da bodo lahko odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

13. V ponovljenem sojenju bo moralo postopati po 69. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) in tožnikovega brata B.B. obvestiti o teku tega postopka. Ugotoviti bo moralo, ali se je tožnikov brat s pogodbo o preužitku z dne 21. 6. 2012 zavezal poravnati zapadle obveznosti domske oskrbe upravičenke, ki jih je bil po tedaj veljavni odločbi zavezan plačati tožnik. Ugotoviti bo torej potrebno, kdo je bil po odločbi z dne 24. 1. 2012 sploh zavezanec za plačilo institucionalnega varstva A.A. in kaj predstavljajo s 4. alinejo 4. člena obravnavane pogodbe določene zapadle obveznosti A.A. za domsko oskrbo po stanju na točno določena dneva in v točno določenih zneskih. Moralo bo dokazno oceniti vse listine v sodnem in upravnem spisu, opraviti poizvedbe v ustanovi institucionalnega varstva, kjer je bila A.A. v spornem obdobju nastanjena, v zvezi z višino in poplačili dolga A.A., zaslišati tožnikovega brata, kar je že bilo predlagano, in na podlagi načela materialne resnice iz 61. člena ZDSS-1 ter skladno s preiskovalnim načelom iz 62. člena ZDSS-1 pozvati toženca, naj predloži odločbo z dne 24. 1. 2012, ter po potrebi izvesti še druge dokaze za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja.

14. Ko bo v navedeni smeri razčiščeno dejansko stanje, bo mogoče pravilno razlagati obravnavane določbe pogodbe o preužitku z dne 21. 6. 2012. V primeru, da bo ugotovljeno, da se tožnikov brat s pogodbo o preužitku ni zavezal za plačilo zapadlih tožnikovih obveznosti po odločbi z dne 24. 1. 2012, bo potrebno upoštevati 42. b člen ZUPJS. Šele nato bo mogoče presoditi pravilnost in zakonitost odločb v izpodbijanem delu glede tožnikove zavezanosti ali oprostitve plačila institucionalnega varstva ter odločiti o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Pritožba utemeljeno opozarja tudi na to, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožnika oprostilo plačila storitev institucionalnega varstva, ni pa odločilo o zavezancu za plačilo. Navedeno pomanjkljivost bo moralo, če bo tožnika ponovno oprostilo plačila, odpraviti.

15. Pritožbeno sodišče je ob razveljavitvi sodbe razveljavilo tudi sklep o stroških postopka na prvi stopnji in odločitev o njih, skupaj z odločitvijo o stroških odgovora na pritožbo pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo o stroških postopka odločalo na podlagi uspeha v sporu (154. člen ZPP).

(1) Zoper sklep v III. točki izreka odločbe pritožba ni bila vložena. Kot pravnomočen zato ni predmet presoje pritožbenega sodišča. (2) Pogodba v notarskem zapisu je bila sklenjena 21. 6. 2012, pisni odpravki notarskega zapisa pa izdani 5. 7. 2012. Vpis v zemljiško knjigo je bil izveden 19. 9. 2012 z učinkom od 9. 7. 2012. (3) Uredba je bila sprejeta na podlagi 3. odstavka 100. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV; Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami)

(4) 2. odstavek 3. člena Zakona o notariatu (Ur. l. RS, št. 2/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami).

(5) 224. člen ZPP.

(6) Tako Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 576.