Jedro

Ker upravni organ prve stopnje tožnika ni seznanil, da je na podlagi ugotovitev o obstoju nemške narodnosti in bivanja v tujini njegove pravne prednice podana tudi tretja okoliščina - njena nelojalnost, so bile bistveno kršene določbe postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1823/2001-7 z dne 16.1.2002, se razveljavita in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo, z izpodbijanim sklepom pa zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tožnik je s tožbo izpodbijal odločbo tožene stranke z dne 28.9.2001, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Upravne enote M. z dne 14.2.2001. Z njo je bilo ugotovljeno, da se P.A.T. (tožnikova stara mati), rojena 28.3.1867 v kraju P., Avstrija, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije ni štela za Jugoslovansko državljanko.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da gre v obravnavani zadevi za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije. Po določbi 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) izda občinski upravni organ pristojen za notranje zadeve, ugotovitveno odločbo o državljanstvu upravičenca, če ta ni vpisan v evidenco o državljanstvu; v tem postopku pa ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ. Za ugotavljanje državljanstva se uporablja določba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46, 90/46, 104/47, 88/48 in 105/48 v nadaljevanju ZDrž) oziroma njegova novela uveljavljena 4.12.1948, po kateri se za državljane FLRJ niso štele osebe nemške narodnosti, ki so ob uveljavitvi novele 2. odstavka 35. člena Zakona (dne 4.12.1948) živele v tujini in so so med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim revnanjem pregrešile proti narodnim in državljanskim koristim narodov FLRJ. Za čas od 28.8.1945 do njene uveljavitve (4.12.1948) se je navedena zakonska določba uporabljala retroaktivno, kar je po stališču Ustavnega sodišča RS, zavzetem v odločbi U-I 23/97 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97) glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji v skladu s splošnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi. V skladu z navedeno odločbo je treba določbo 3. odstavka 63. člena ZDen, po kateri v postopku ugotavljanja državljanstva ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ, razlagati kot pravno domnevo, zoper katero je mogoč in dovoljen nasproten dokaz in je stranki dokazovanje lojalnosti vedno dovoljeno. Vendar pa v tem primeru dokazno breme nosi stranka, ki mora ponuditi navedbe in dokaze o ravnanju, ki izpričuje lojalnost, ali pa dokazati obstoj drugih okoliščin, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi o nelojalnosti. Po presoji sodišča prve stopnje so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo 2. odstavka 35. člena ZDrž.

P.A.T. je bila nemške narodnosti in odsotna iz takratne Jugoslavije pred 4.12.1948. Njena nemška narodnost je bila ugotovljena predvsem na podlagi članstva v Kulturbundu. Tožniku je bila dana možnost, da dokaže njeno lojalnost imenovane. Sodišče prve stopnje soglaša z ugotovitvijo upravnega organa in oceno tožene stranke, da tožnik ni ponudil dokazov o ravnanju imenovane, ki bi izpričevalo njeno lojalnost, niti ni dokazal obstoja drugih okoliščin, ki bi pripričljivo nasprotovale domnevi o nelojalnosti. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo, ker tožnik ni navedel nobenih razlogov niti ni predložil dokazov, ki bi takšen predlog utemeljevali.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena ugovora zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ker stališče prvostopnega sodišča glede retroaktivne uporabe določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni pravilno. Članstvo v Kulturbundu je le eden izmed kriterijev za ugotovitev nemške narodnosti posameznika. Ker pa pri ugotavljanju narodnostne pripadnosti tožnikove pravne prednice niso bili upoštevani drugi kriteriji, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Odločba z dne 17.8.1945, s katero je bilo P.A.T. zaplenjeno premoženje, je bila izdana na podlagi 1. člena Odloka AVNOJ-a. Na tej pravni podlagi pa je bilo mogoče zapleniti premoženje le jugoslovanskim državljanom. Tožnik v zvezi s predlagano oprostitvijo plačila sodnih taks ni mogel predložiti potrdila o premoženjskem stanju, ker takšnega potrdila v državi tožnika ne poznajo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi ter odločbo tožene stranke odpravi oziroma sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje, tožnika pa oprosti plačila sodne takse.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Po določbi 2. odstavka 35. člena ZDrž se niso štele za državljane FLRJ osebe nemške narodnosti, ki so na dan uveljavitve novele zakona (Uradni list FLRJ, št. 105/48), to je 4. 12.1948, živele v tujini in so se med vojno ali med njo s svojim nelojalnim ravnanjem pregrešile proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ; kar pomeni, da osebe, za katere je ugotovljeno, da kumulativno izpolnjujejo navedene pogoje, niso pridobile državljanstva FLRJ in s tem tudi ne državljanstva Republike Slovenije.

Po 3. odstavku 63. člena ZDen se obstoj nelojalnega ravnanja ne ugotavlja. Po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije v že navedeni odločbi je določba 3. odstavka 63. člena ZDen glede nalojalnosti po pravni naravi izpodbojna domneva, kar pomeni, da je stranki dovoljeno dokazovanje lojalnosti. V postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja za postopek denacionalizacije, bi torej morala biti stranka seznanjena v skladu z 8. členom ZUP/86 z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev. To pa so dejstva, ki kažejo, da je oseba nemške narodnosti, da je na dan 4.12.1948 živela v tujini, kar oboje pomeni zakonsko domnevo, da je bila nelojalna.

Glede na navedeno, pritožbeno sodišče po podatkih upravnih spisov ugotavlja, da tožnik pred izdajo prvostopne upravne odločbe ni bil seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev. Z dopisom, z dne 3.10.2000, je upravni organ tožnika namreč seznanil, da je bila P.A.T. po podatkih Muzeja narodne osvoboditve M. članica nemške organizacije Kulturbund, ter da je bila v letih 1945 (ob podržavljenju njenega premoženja) ter leta 1946 neznanega prebivališča, iz česar sklepa, da se je pred 4.12.1948 nahajala v tujini, kjer je 8.9.1963 v K. v Avstriji tudi umrla. Upravni organ pa tožnika ni seznanil, da se na podlagi ugotovitev o obstoju nemške narodnosti in bivanja v tujini P.A.T. domneva, da je podana tudi tretja okoliščina, to je, da je bila P.A.T. nelojalna. Šele s takim obvestilom bi bila tožniku dana možnost učinkovitega zavarovanja njegovih pravic, ker bi lahko dokazoval zakonski domnevi, nasprotno ravnanje, to je lojalno ravnanje P.A.T. Ker se v upravnem postopku ni tako ravnalo, bi moralo prvostopno sodišče zaradi kršitev določb ZUP/86 (8. in 143. člen), ki pomenijo absolutno bistveno kršitev določb postopka (3. točka 3. odstavka 25. člena ZUS) tožbi ugoditi in opraviti odločbo tožene stranke.

Sodišče je tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks presojalo glede na pogoje določene s 1. odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), ne pa tudi glede na pogoje, ki so za tuje državljane določene z določbo 1. odstavka 11. člena navedenega predpisa. Po navedeni zakonski določbi so namreč plačila sodnih taks oproščeni tisti tuji državljani, za katere je tako določeno z mednarodno pogodbo ali pa če zanje velja vzajemnost. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS sodbo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek.