Jedro

Odvetniška tarifa v svoji tarifni številki 34 res priznava pravico do nagrade odvetniku tudi v zvezi z odškodninskim zahtevkom pred zavarovalnico, vendar pa 1. čl. Odvetniške tarife izrecno določa, da ta obravnava le način vrednotenja in obračunavanja odvetniških storitev in povračilo izdatkov v razmerju med uporabnikom pravne pomoči in odvetnikom. Uporablja pa se tudi za primere, ko sodišče odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v breme nasprotne stranke. Do takšne odločitve pa lahko pride le, v kolikor je že v teku ustrezen postopek glede glavne stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, s tem ko je toženo stranko zavezalo k plačilu vtoževanega zneska 53.975,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.5.1994 do plačila, k plačilu zneska 20.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.3.1995 do plačila in k povračilu pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 47.225,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila.

Pravočasno vložena pritožba tožene stranke izpodbija citirano sodbo sodišča prve stopnje ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz člena 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP in s pritožbenim predlogom na ustrezno spremembo napadene sodbe na pritožbeni stopnji v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka tožeče stranke oziroma podrejeno na njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka pritožbenega odgovora ni vložila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbi sicer ni mogoče pritrditi v njenem očitku procesne narave, ko vidi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v tem, da je obrazložitev napadene sodbe nepopolna in nejasna, ker da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage, na katero opira ugotovljeno obveznost tožene stranke. Kot v nadaljevanju pritožba sama ugotavlja, je sodišče prve stopnje smiselno terjatev tožeče stranke okvalificiralo kot odškodninsko terjatev in v tem (sicer napačno) videlo in obrazložilo pravno podlago terjatve tožeče stranke. Tako ni mogoče trditi, da v tej smeri izpodbijana sodba nima razlogov.

Pritrditi pa je potrebno stališču pritožbe, da v danem primeru ne gre za odškodninsko razmerje, ampak za pogodbeno zavarovalno razmerje z življenjskim oziroma nezgodnim zavarovanjem kot pogodbenim predmetom.

Tako je materialnopravno nepravilno stališče sodišča prve stopnje o kakršnikoli odškodninski naravi terjatve tožeče stranke. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pa za pravilno materialnopravno presojo obravnavanega razmerja še niso v zadostni meri ugotovljena vsa pomembna dejstva.

Prav ima pritožba, ko ugotavlja, da podlaga vtoževane obveznosti tožene stranke ne more biti le v členu 151 - drugi odstavek ZPP in v tarifni št. 34 veljavne Odvetniške tarife, kot to prikazuje tožeča stranka. Drugi odstavek člena 151 ZPP res določa, da pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika ali tistega, ki mu zakon priznava pravico do nagrade. Vendar pa ni mogoče prezreti prvega odstavka istega člena, ki okvalificira pojem pravdnih stroškov in jih določa kot izdatke, ki nastanejo med pravdnim postopkom ali zaradi postopka. V danem primeru do pravde zaradi plačila zavarovalnine ni prišlo oziroma še ni prišlo in se kot glavna stvar izpostavlja le plačilo odvetniških stroškov v zvezi z zastopanjem tožnika kot oškodovanca v izvensodnem postopku poravnavanja med pravdnima strankama. Odvetniška tarifa v svoji tarifni številki 34 res priznava pravico do nagrade odvetniku tudi v zvezi z odškodninskim zahtevkom pred zavarovalnico, vendar pa 1. člen Odvetniške tarife izrecno določa, da ta obravnava le način vrednotenja in obračunavanja odvetniških storitev in povračila izdatkov v razmerju med uporabnikom pravne pomoči in odvetnikom. Uporablja pa se tudi za primere, ko sodišče odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v breme nasprotne stranke. Do takšne odločbe pa lahko pride le, v kolikor je že v teku ustrezni postopek glede glavne stvari.

Ko v danem primeru ni prišlo do pravdnega postopka glede glavne stvari - plačila zavarovalnine in gre tako le za izvensodno razmerje strank v postopku poravnavanja v zvezi z obstoječim pogodbenim zavarovalnim razmerjem, po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče presojati utemeljenosti zahtevka tožeče stranke, enako kot da gre za pravdne stroške ali stroške, ki so v zvezi s pravdo, ko do te ni prišlo. Zato bi bilo potrebno obveznost tožene stranke pač presojati skladno z dogovorom strank pri sklenitvi poravnave glede celotne obveznosti, pri tem pa te stroške šteti pač kot del celotne obveznosti, ki je predmet izvensodnega poravnavanja. Prav tako bi se lahko ugotovilo, da vtoževana obveznost tožene stranke obstoja, v kolikor bi to posebej določala zavarovalna pogodba, vključno z zavarovalnimi pogoji. O tem pa zaenkrat sodišče prve stopnje ni ugotavljalo nobenih dejstev in tudi ni presojalo vsebine zavarovalnih pogojev.

V ponovljenem postopku bo tako sodišče prve stopnje moralo podrobneje in določneje ugotavljati obstoj prave dejanske in pravne podlage za vtoževano obveznost tožene stranke in v tej smeri ugotoviti še potrebna dejstva, pri tem pa tudi pretehtati tovrstne pritožbene trditve. Šele nato bo mogoče o zadevi zanesljiveje odločiti. Pri tem ne more imeti neke posebne teže sklicevanje tožeče stranke na drugi judikat, posebno ko iz k spisu priložene sodne odločbe izhaja, da je v omenjeni drugi zadevi šlo tudi za uveljavljanje zahtevka na plačilo zavarovalnine.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeno zaradi potrebne dopolnitve dejanskega stanja napadeno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 370 ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku člena 166 ZPP.

Določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo kot pravna pravila.