Jedro

Učinki potrjene prisilne poravnave se raztezajo samo na terjatve, ki so do trenutka uvedbe prisilne poravnave že nastale.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 10. 2002, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada P. z dne 8. 8. 2002. Z navedenim sklepom je organ prve stopnje uvedel prisilno izterjavo davčnih obveznosti iz sredstev na računih tožeče stranke.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je sklep o prisilni izterjavi dolga pravilen in zakonit, saj temelji na seznamu zaostalih obveznosti, nastalih v mesecu maju 2002, sestavljenim v skladu z določbo drugega odstavka 44. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP. Seznam zaostalih obveznosti z dne 30. 7. 2002, se nanaša na obračun plač za mesec maj 2002, po predloženem obrazcu REK-1, z datumom izvršljivosti 25. 6. 2002. Nedvomno gre v obravnavani zadevi za izterjavo obveznosti, nastalih v mesecu maju 2002, torej za izterjavo obveznosti, nastalih po začetku prisilne poravnave, ki je bila nesporno uvedena z dnem 22. 11. 2001. V postopku prisilne poravnave se ugotavljajo samo terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, in potrjena prisilna poravnava učinkuje samo nanje. Na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave, le-ta nima vpliva in jih upnik lahko izterja v celoti.

3. Tožeča stranka v reviziji navaja, da je dne 5. 11. 2001 podala predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki je bila uvedena s sklepom senata Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 22. 11. 2001, ki je bil objavljen v Uradnem listu dne 30. 11. 2001. Upniki so imeli pravico, da svoje terjatve prijavijo v roku 30 dni od dne objave sklepa o uvedbi prisilne poravnave v Uradnem listu RS. Tožena stranka je v postopku prisilne poravnave prijavila terjatve v višini 1,611.401,75 SIT, preostanek zapadlih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov za izplačane osebne dohodke za mesec oktober je znašal na dan 22. 11. 2001 1,677,489,95 SIT. Te terjatve so bile v celoti priznane in so imeli upniki zanje tudi glasovalno pravico. Prisilna poravnava je bila na naroku 20. 3. 2002 izglasovana, odločba o izglasovani prisilni poravnavi je postala pravnomočna 3. 4. 2002. Z dnem začetka postopka prisilne poravnave se nedospele terjatve upnikov štejejo za dospele, torej se lahko upnik, ki terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil, v skladu s pravnomočnim sklepom poplača v višini 20 %. Iz priložene dokumentacije je razvidno, da gre za prispevke iz osebnih dohodkov v oktobru 2001 in ne v maju 2002, kot to zmotno ugotavlja davčni organ, zato zapadejo pod pogoje potrjene prisilne poravnave.

4. Revizija ni utemeljena.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1 v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 6. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi, zato se Vrhovno sodišče do navedb tožeče stranke, ki se nanašajo na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, ne opredeljuje.

7. Izpodbijani sklep o prisilni izterjavi dolga temelji na Seznamu zaostalih obveznosti z dne 30. 7. 2002, ki je sestavljen v skladu s 44. členom ZDavP in je izvršilni naslov. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je Vrhovno sodišče vezano, gre za davčne obveznosti, ki se nanašajo na obračun plač za maj 2002, obračunane po predloženem obrazcu REK-1, z datumom izvršljivosti 25. 6. 2002. Med strankama ni sporno, da je bil nad tožečo stranko s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju dne 22. 11. 2001 uveden postopek prisilne poravnave.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali so terjatve, ki se izterjujejo v postopku prisilne izterjave, nastale že pred uvedbo postopka prisilne poravnave, in jih je torej tožeča stranka dolžna poplačati le do višine, ki izhaja iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave, ali kasneje in jih je tožeča stranka dolžna poplačati v celoti. V skladu s prvim odstavkom 43. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur. l. RS, št. 67/93, 74/94 – odl. US, 8/96 – odl. US, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 101/2001 – odl. US, 42/02 – ZDR, 58/03 – ZZK-1, 10/06 – odl. US, 126/2007 – ZFPPIPP) upniki v roku 30 dni po dnevu, ko je bil oklic o začetku postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. V skladu s 5. in 7. členom Zakona o davku na izplačane plače se davek obračuna ob izplačilu plač, zavezanci pa ga obračunajo na predpisanem obrazcu, in sicer obrazcu REK-1. Tudi Zakon o prispevkih za socialno varnost – ZPSV v 16. členu veže obveznost dostave obračuna prispevkov za socialno varnost davčnemu organu na dan izplačila plač. Obveznost plačila davkov in prispevkov glede na navedene zakonske določbe torej nastane v času izplačila plač.

9. Glede na to, da je bil postopek prisilne poravnave nesporno uveden dne 22. 11. 2001, in da se učinki potrjene prisilne poravnave raztezajo samo na terjatve, ki so do trenutka uvedbe prisilne poravnave že nastale, je sklepanje tožeče stranke, da se učinki potrjene prisilne poravnave raztezajo tudi na terjatve, ki so predmet izpodbijanega sklepa o prisilni izterjavi, neutemeljeno, saj terjatve, ki se izterjujejo od tožeče stranke, do dne uvedbe postopka prisilne poravnave še niso nastale. Navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na obračun plač za mesec oktober 2001, v tem postopku niso upoštevne, saj se izpodbijani sklep o prisilni izterjavi nanaša na davke in prispevke na plače za maj 2002 in ne za oktober 2001. Glede na navedeno je bilo po presoji Vrhovnega sodišča materialno pravo v obravnavani zadevi pravilno uporabljeno.

10. Ker niso podani razlogi za utemeljenost revizije, ki jih navaja tožeča stranka, niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške postopka.