Jedro

V pravdi zaradi dodelitve otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti je otrokova mati aktivno legitimirana, da otrokovega očeta toži tudi na plačevanje preživnine.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po razpadu izvenzakonske skupnosti mladoletno hčer pravdnih strank K. Š. M. dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi - tožnici, tožencu pa je naložilo, da mora od 1.7.2002 dalje za preživljanje hčerke plačevati na roke zakonite zastopnice, matere T. Š., po 30.000 SIT mesečno. Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je v znesku nad 17.000 SIT mesečne preživnine to sodbo razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Sicer pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, vendar nespremenjenem delu, sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Postavilo se je na stališče, da je aktivno legitimirana za uveljavljanje preživnine po določbi prvega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) le mladoletna hčerka pravdnih strank, ne pa njena mati - tožnica.

Tožeča stranka je vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje. Sklicuje se na določila ZZZDR, po katerih se morajo starši, ki ne živijo skupaj, sporazumeti o tem, pri katerem izmed njih bo živel mladoletni otrok. Če se ne sporazumejo, odloča o tem vprašanju sodišče (105. in 178. člen ZZZDR). Kadar pa sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok, mora odločiti tudi o njihovem preživljanju. Po določbi prvega odstavka 408. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku - 1999) je sodišče dolžno celo po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok, v skladu z določbo drugega odstavka navedene zakonske določbe pa v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok niti ni vezano na postavljene zahtevke strank. Le eden od staršev, ne pa tudi otrok, je aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka o dodelitvi mladoletnega otroka v vzgojo, varstvo in oskrbo. Sodišče druge stopnje je ravnalo v direktnem nasprotju z izrecno določbo 408. člena ZPP. Sicer pa je njegova odločitev tudi v nasprotju z obrazložitvijo. Ob stališču, da ni podana aktivna legitimacija, namreč ni mogoče do določenega zneska preživnine to aktivno legitimacijo sprejeti, nad tem zneskom pa jo zavrniti.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

Pravdni stranki sta živeli v dalj časa trajajoči zakonski skupnosti (prvi odstavek 12. člena ZZZDR). Ko je njuna izvenzakonska skupnost razpadla, so nastopile posledice, ki so enake tistim po razvezi zakonske zveze. To še posebej velja za položaj mladoletne hčerke K. Zaradi nesporazuma o tem, pri katerem od staršev, ki ne živita skupaj, bo ostala v oskrbi in varstvu, je tožnica vložila tožbo, v kateri je poleg odločitve o varstvu, vzgoji in preživljanju, predlagala tudi določitev preživnine za otroka v breme toženca (105., 78. in 79. člen ZZZDR). Njena aktivna legitimacija za vložitev tožbe, torej tudi tožbe na plačevanje preživnine za otroka, je izkazana. Določba prvega odstavka 123. člena ZZZDR navedene pravne (procesne) situacije ne spreminja. Pri tem ima revizija tudi prav, ko se sklicuje na določbo 408. člena ZPP. V sporih o razmerjih med starši in otroki mora sodišče celo po uradni dolžnosti poskrbeti, da se zavarujejo pravice otrok, torej tudi pravica do preživnine.

Aktivna legitimacija tožeče stranke je podana. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo (drugi odstavek 380. člena ZPP). To ima za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizijsko sodišče je pri tem sledilo revizijskemu predlogu in zaradi nedoslednosti izpodbijanega sodbenega izreka razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje v celoti. Ob isti podlagi je namreč sodišče druge stopnje s spremembo del prvostopne odločitve razveljavilo, nato zahtevek v obsegu pritožbenega izpodbijanja zavrnilo, hkrati pa še potrdilo sodbo prve stopnje v neizpodbijanem, torej že pravnomočnem delu. V pritožbenem postopku bo torej treba znova odločati o vloženi pritožbi, ki graja višino dosojene preživnine.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.