Jedro

Po 5. odstavku 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, mora vročevalec v primeru, kadar je pisanje izročeno nekomu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navesti na vročilnici njuno medsebojno razmerje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor dolžnika kot prepozen, saj ga je dolžnik vložil po izteku osemdnevnega roka od prejema sklepa o izvršbi.

Zoper sklep je dolžnik pravočasno vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen. Vročilnice ni podpisal, saj je bil takrat z družino v tujini. Kot dokaz je priložil fotokopijo vozovnice. Zato je podal ugovor po izteku roka, v katerem je ugovarjal zastaranje terjatve. O njegovem ugovoru se sodišče ni izjasnilo.

Pritožba je utemeljena.

Dolžnik je v ugovoru z dne 19.07.2002 (list. št. 12 spisa) navedel, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen. S tem je smiselno trdil, da je njegov ugovor pravočasen.

Sodišče prve stopnje se je pri presoji pravočasnosti dolžnikovega ugovora oprlo na vročilnico (pri list. št. 8 spisa). Glede na to, da je ugotovilo, da je bil dolžniku sklep o izvršbi vročen dne 18.08.1999 in da je zato njegov ugovor z dne 19.07.2002 prepozen, je očitno štelo, da je bila vročitev veljavno opravljena in zato je ugovor zavrglo kot prepozen. Taka odločitev pa je preuranjena.

Po 1. odstavku 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), se sklep o izvršbi vroča osebno stranki. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz vročilnice (na list. št. 8) izhaja le, da je sklep o izvršbi (pri. list. št. 8) dne 18.08.1999 prejel K.I. Glede na ugovorno trditev dolžnika, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen (za kar pritožbi prilaga tudi dokaz - fotokopije letalskih vozovnic - prilogi B1 in B2 spisa) ter, da se podpisa na vročilnici in ugovoru že na prvi pogled razlikujeta, je vprašljivo, kdo je prejel sklep o izvršbi. Da bi bilo to vročilnico glede na navedeno mogoče šteti kot dokaz o prejemu sodne pošiljke, pa bi morala biti izpolnjena v ZPP določena obličnost. Po 5. odstavku 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, mora namreč vročevalec v primeru, kadar je pisanje izročeno nekomu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navesti na vročilnici njuno medsebojno razmerje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da na vročilnici to razmerje med prejemnikom pisanja in dolžnikom, ni navedeno in je vročilnica izpolnjena tako kot bi bilo pisanje vročeno osebno dolžniku. Dolžnik v pritožbi z navedenimi dejstvi in priloženimi dokazi izpodbija dejstva, ki izhajajo iz vročilnice. Ta dejstva pa bi lahko pripeljala do drugačne odločitve, če bi se izkazala za resnična. To pa pomeni, da je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, zato je bilo treba sklep o zavrženju ugovora razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Sodišče prve stopnje se pri presoji pravočasnosti dolžnikovega ugovora ne bo smelo opreti zgolj na vročilnico, pač pa bo moralo ugotoviti, komu in kdaj je bil vročen sklep o izvršbi in ali je bila vročitev veljavno opravljena (skladno s 142. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in nato ponovno odločiti o pravočasnosti ugovora.