Jedro

Za pregled vozila po ZNDM-2 zadošča že sum, ki je najnižji dokazni standard. Stopnja suma v okviru izvajanja izravnalnih ukrepov je enaka kot pri vseh drugih policijskih pooblastilih. Vezana je na osnovne policijske ugotovitve v postopkih, kar pomeni, da zanjo ne zadošča le domneva.

Iz zapisnika o ogledu ni razvidno, zakaj bi bilo s preiskovalnim dejanjem nevarno odlašati oziroma zakaj o izvedbi ogleda ni bil obveščen tudi obsojenec oziroma njegov zagovornik. Pri tem je odločilno, da obsojenec v času izvedbe ogleda ni bil na primer na begu ali na organom pregona neznanem kraju, temveč je bil v policijskem pridržanju. Glede na navedeno ni bilo nobenih ovir, da policija obsojencu ne bi zagotovila navzočnosti pri izvedbi ogleda zaseženega vozila. Ker ni ravnala tako, mu je z izvedbo ogleda v njegovi nenavzočnosti kršila jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Obdolženec, ki na predobravnavnem naroku prizna krivdo ali sklene sporazum o priznanju krivde s tožilstvom, dejansko prizna nič več in nič manj kot odločilna dejstva, na katerih temelji kazenskopravni očitek, s tem pa (posredno) tudi dokazno podlago, na kateri ta dejstva temeljijo. Vendar pa se obdolženec s priznanjem krivde ne more odreči zahtevi, da sodba temelji na zakonito pridobljenih dokazih oziroma priznanje krivde samo zase ne pomeni, da nezakoniti dokazi postanejo zakoniti.

V obravnavanem primeru pri ogledu brez navzočnosti obsojenca, ki je naslednjega dne sledil neposredni najdbi prebežnikov v predelanem prostoru vozila, niso bili najdeni novi, za obsojenca obremenilni dokazi, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev sodišča pri presoji dokazov pred sprejetjem priznanja krivde. Glede na to, da so bili odločilni dokazi zoper obsojenca zakonito zbrani že ob preiskavi vozila dne 4. 11. 2022, nezakonito izveden ogled ni mogel vplivati na njegovo odločitev, da prizna krivdo.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Novem mestu je s sodbo I K 71113/2022 z dne 29. 12. 2022 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je kazen eno leto in osem mesecev zapora in denarno kazen 800,00 EUR, ki jo je obsojenec dolžan plačati v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe. V izrečeno kazen mu je vštelo čas, prestan v pridržanju in priporu. Sodišče je odločilo, da se obsojencu odvzame vozilo. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo VI Kp 71113/2022 z dne 21. 3. 2023 pritožbo obsojenčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta obsojenca oprostili plačila stroškov kazenskega postopka.

2. Zoper izpodbijano pravnomočno sodbo so vložili zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčevi zagovorniki. V obrazložitvi zahteve trdijo, da je v izpodbijani pravnomočni sodbi podana kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in kršitve 22., 29. in 36. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). V obrazložitvi zahteve navajajo, da policisti ne bi smeli opraviti preiskave vozila na podlagi določb Zakona o nadzoru državne meje (v nadaljevanju ZNDM-2), temveč bi morali od sodišča pridobiti odredbo za preiskavo vozila. Poleg tega je policija naslednji dan nezakonito opravila ogled vozila, ker obsojencu ni bilo omogočeno, da bi bil navzoč pri preiskovalnem dejanju. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe.

3. Vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina je v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP, predlagal njeno zavrnitev. Navedel je, da je bilo celotno ravnanje policistov v zvezi s preiskavo osebnega vozila pravilno in zakonito.

4. Z odgovorom vrhovnega državnega tožilca so bili obsojenec in njegovi zagovorniki seznanjeni. Slednji so v izjavi poudarili, da je bila preiskava vozila na podlagi določb ZNDM-2 nezakonita, ker ni obstajal "najmanjši dokazni standard za izvedbo preiskave". Poudarili so, da ZNDM-2 ne zagotavlja osumljencu niti minimalnih procesnih jamstev, zato ima policija dolžnost, da v trenutku, ko zazna kaznivo dejanje, ravna v skladu z določbami ZKP, ki je v obravnavanem primeru _lex specialis_.

B.-1

5. V obravnavani zadevi so iz kazenskega spisa in izpodbijane pravnomočne sodbe razvidna naslednja procesnopravno relevantna dejstva: ‒ policisti Postaje mejne policije Metlika so dne 4. 11. 2022 med opravljanjem mejne kontrole na mejnem prehodu Metlika opravili mejno kontrolo vozila, v katerem se je kot sopotnik nahajal obsojeni A. A. Pri pregledu vozila s tehničnimi sredstvi, pri katerem je bil obsojenec navzoč, so ugotovili, da je v podvozju vozila prirejen prostor, v katerem sta se skrivali dve osebi, za kateri se je izkazalo, da sta državljana Iraka, brez ustreznih dokumentov; ‒ obsojencu je bila odvzeta prostost, osebno vozilo pa je bilo prestavljeno pod nadstrešek postaje Mejne policije Metlika; ‒ dne 5. 11. 2022 so policisti opravili ogled vozila, ki je bilo dan pred tem zaseženo in zapečateno. Iz zapisnika o ogledu1 je razvidno, da sta bila o ogledu obveščena dežurni preiskovalni sodnik in okrožna državna tožilka. Iz navedenega zapisnika ni razvidno, da je bil o tem preiskovalnem dejanju obveščen obsojenec oziroma da bi bil pri njem navzoč; ‒ dne 5. 11. 2022 je sodišče v okviru nujnih preiskovalnih dejanj kot priči zaslišalo ilegalna prebežnika B. B. in C. C., ki sta potrdila, da sta v vozilo vstopila že v Bosni in Hercegovini in da sta do policijske kontrole na mejnem prehodu v Metliki ležala v posebnem prirejenem prostoru pod dnom avtomobila, v katerem je bilo dihanje oteženo; ‒ naslednjega dne je sodišče zaslišalo obsojena D. D. in A. A., ki sta kaznivo dejanje priznala; ‒ v kazenski preiskavi je sodišče zaslišalo policista E. E., ki je izpovedal, da mu je ob mejni kontroli dne 4. 11. 2022 vzbudilo pozornost vedenje voznika, ki je deloval nervozno, in okoliščina, da sta oba obdolženca v obdobju dveh mesecev prihajala na Schengensko območje le za en dan. Dne 4. 11. 2022 je opravil temeljito kontrolo vozila, pri kateri je opazil, da vozilo nima rezervoarja za gorivo na običajnem mestu. Pri pregledu podvozja z endoskopom je zaznal, da je del podvozja nižji, v njem pa je opazil lasišče. Privzdignil je tla zadnjega dela vozila, pri tem pa opazil dve osebi, ki sta izstopili čez loputo; ‒ obsojenec je na predobravnavnem naroku v navzočnosti svojega zagovornika priznal krivdo. Njegov zagovornik je na naroku za izrek kazenske sankcije, ki je neposredno sledil predobravnavnemu naroku, poudaril, da je obsojenec kaznivo dejanje priznal in s tem bistveno skrajšal kazenski postopek; ‒ zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je temeljila na sprejetem priznanju krivde, so obsojenčevi zagovorniki vložili pritožbo, v kateri so trdili, da so bile obsojencu v predkazenskem postopku kršene temeljne človekove pravice, ker policija ne bi smela ravnati po določbah ZNDM-2 in ker obsojencu ni bilo omogočeno, da bi bil navzoč pri preiskovalnem dejanju.

B.-2

6. Obsojenčevi zagovorniki v zahtevi za varstvo zakonitosti trdijo, da je v izpodbijani pravnomočni sodbi podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sta sodišči svojo odločitev oprli na nezakonito izvedeno preiskavo vozila. Kršitev utemeljujejo z navedbami, da je policija izvedla preiskavo vozila na način, ki je v nasprotju z veljavno zakonodajo, da ni imela utemeljenega razloga za ravnanje po določbah ZNDM-2 in da je izvedba postopka po tem zakonu pomenila prekoračitev policijskih pooblastil. Menijo, da je bila preiskava vozila na podlagi ZNDM-2 izvedena nezakonito, ker bi morali policisti ob zaznavi suma storitve kaznivega dejanja postopek nadaljevati po določbah ZKP. Nemudoma bi morali prenehati s preiskavo vozila in od pristojnega sodišča pridobiti odredbo ter opraviti preiskavo v skladu z določbami ZKP. V obravnavanem primeru pa so s preiskavo nadaljevali in "kršitve še poglobili", ker so obsojencu vozilo zasegli, zapečatili in naslednjega dne opravili njegov ogled.

7. Po določbi 4. člena ZNDM-2 je za nadzor državne meje pristojna policija. Namen nadzora državne meje je zavarovanje življenja in zdravja ljudi ter preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj in prekrškov ter odkrivanje njihovih storilcev (2. člen ZNDM-2). V skladu z določbo tretje alineje drugega odstavka 28. člena tega zakona sme policist, ki opravlja mejno kontrolo, med drugim opraviti kontrolo potnikov, prevoznega sredstva in stvari, ki jih ima oseba s seboj. Kontrola prevoznega sredstva zajema zunanji in notranji pregled vozila in njegovo preiskavo. V primeru suma, da oseba v prevoznem sredstvu prevaža prepovedane predmete ali stvari, sme policist preiskati prevozno sredstvo. To zajema podroben pregled vseh delov, vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva (tretji in četrti odstavek 29. člena ZNDM-2). Če policist med pregledom ali preiskavo osebe, stvari ali prevoznega sredstva najde predmete, ki se smejo odvzeti po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali po zakonu, ki ureja prekrške, nadaljuje postopek po navedenih zakonih (31. člena ZNDM-2).

8. Ustavno sodišče je že v sodbi Up-1293/08 z dne 6. 7. 2011 presodilo, da za preiskavo vozila na meji ni potrebna sodna odredba. Poudarilo je, da nižja stopnja pričakovane zasebnosti izhaja iz namena in narave vozila, ki je namenjeno udeležbi v prometu kot nevarni dejavnosti, in s tem povezane zahteve po ustrezni regulaciji, poleg tega pa okoliščine na meji terjajo intenzivnejše posege v pravico do zasebnosti zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja kontrole, s katero država uresničuje svojo suvereno pravico do zagotavljanja varnosti ljudi in ozemlja.

9. Prav tako je iz utrjene prakse Vrhovnega sodišča razvidno, da je treba vprašanje, ali je bila preiskava vozila na meji opravljena zakonito, presojati z vidika predpisov, ki urejajo delovanje policije na mejnem prehodu. Posameznik, ki želi prečkati mejo, je v celoti seznanjen z visoko verjetnostjo, da bo podvržen nadzoru obmejne policije, ki bo posegla v njegovo zasebnost. Stopnja pričakovane zasebnosti pri preiskavi vozila na meji je nižja kot v večini drugih položajev.2

10. Za pregled vozila po ZNMD-2 zadošča že sum, ki je najnižji dokazni standard. Stopnja suma v okviru izvajanja izravnalnih ukrepov je enaka kot pri vseh drugih policijskih pooblastilih. Vezana je na osnovne policijske ugotovitve v postopkih, kar pomeni, da zanjo ne zadošča le domneva.

11. V obravnavanem primeru je iz podatkov kazenskega spisa razvidno, da so policisti sum, ki je bil podlaga za preiskavo vozila, gradili na konkretnih okoliščinah. Policistu, ki je opravil mejno kontrolo, je voznik deloval nervozno, poleg tega je sum vzbujala okoliščina, da je v zadnjem času večkrat (le za en dan) vstopil na Schengensko območje. Policist je ob kontroli zaznal tudi vonj po gorivu in pred voznikovim sedežem opazil odprtino za točenje goriva. Nadalje je pri pregledu vozila opazil, da je nekoliko nižje od običajnega in da ta poseg v vozilo ni bil izveden s strani proizvajalca vozila.

12. Ker je bil torej podan sum za preiskavo vozila, so policisti v obravnavanem primeru dne 4. 11. 2022 na podlagi pooblastil, ki jim jih daje ZNDM-2, upravičeno opravili podrobno preiskavo osebnega avtomobila, pri kateri so v prirejenem prostoru podvozja odkrili dva ilegalna prebežnika, ki sta se nahajala v razmerah, ki so ogrožale njuni življenji. Policija je torej v obravnavanem primeru ravnala v celoti v skladu s pooblastili iz ZNDM-2, zato je neutemeljena trditev zahteve, da bi morala za preiskavo vozila pridobiti odredbo sodišče. Ker je bilo ravnanje policije skladno z določbami ZNDM-2, ni mogoče pritrditi vložnikom zahteve, da so bili dokazi, ki so bili najdeni oziroma zaseženi med preiskavo vozila dne 4. 11. 2022, pridobljeni nezakonito.

13. Obsojenčevi zagovorniki v zahtevi za varstvo zakonitosti trdijo, da sta bili obsojencu kršeni pravici iz 22. in 29. člena Ustave, ker je policija dne 5. 11. 2022 nezakonito opravila ogled vozila. Kršitev utemeljujejo z navedbo, da bi moral biti obsojenec prisoten pri preiskovalnem dejanju, policija pa mu tega ni omogočila.

14. Ogled je preiskovalno dejanje, ki se opravi, kadar je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega pomembnega dejstva v postopku potrebno neposredno opazovanje. Predmet ogleda je lahko vse, kar je primerno za neposredno opazovanje in je povezano s kaznivim dejanjem. V procesnem smislu pomeni ogled posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravita sodišče ali policija z namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja odkrijejo, opišejo in zavarujejo sledovi in predmeti kaznivega dejanja ali ugotovijo druga, za kazenski postopek pomembna dejstva. V skladu z določbo drugega odstavka 178. člena ZKP so pri ogledu lahko navzoči državni tožilec, oškodovanec, obdolženec in njegov zagovornik. V skladu z določbo petega odstavka 178. člena ZKP mora preiskovalni sodnik na primeren način obvestiti državnega tožilca in zagovornika, kdaj in kje bo opravljeno preiskovalno dejanje, prav tako mora na primeren način obvestiti tudi obdolženca in oškodovanca, razen če bi bilo nevarno odlašati. Kadar gre za opravo nujnega preiskovalnega dejanja po prvem in drugem odstavku 164. člena ZKP, mora policija oziroma preiskovalni sodnik o dejanjih iz navedenih odstavkov brez odlašanja obvestiti le državnega tožilca.

15. Ustavno sodišče je v odločbi Up-3367/2007 z dne 2. 7. 20093 presodilo, da druga alineja 29. člena Ustave zagotavlja osebi, obdolženi kaznivega dejanja, pravico do sojenja v navzočnosti. Sojenje se izvaja le pred sodišči in ne pred drugimi državnimi organi, zato pravica do navzočnosti pri opravljanju preiskovalnih dejanj, ki jih v predkazenskem postopku opravlja policija, z jamstvom iz 29. člena Ustave ni zajeta. Pač pa pravica do navzočnosti obdolženca pri opravljanju preiskovalnih dejanj izhaja iz pravice do enakosti orožij, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave. Ta določba zagotavlja obdolžencu enako varstvo pravic v razmerju do nasprotne stranke v postopku, torej do države oziroma do državnega tožilca.

16. V obravnavanem primeru je iz podatkov kazenskega spisa razvidno, da je policija dne 5. 11. 2022 opravila ogled4, o izvedbi katerega je obvestila dežurnega preiskovalnega sodnika in dežurno okrožno državno tožilko, ne pa tudi obsojenca, ki je bil takrat v policijskem pridržanju oziroma je bil zoper njega tega dne že odrejen pripor. Iz zapisnika o ogledu pa ni razvidno, zakaj bi bilo s tem preiskovalnim dejanjem nevarno odlašati oziroma zakaj o izvedbi ogleda ni bil obveščen tudi obsojenec oziroma njegov zagovornik. Pri tem je odločilno, da obsojenec v času izvedbe ogleda ni bil na primer na begu ali na organom pregona neznanem kraju, temveč je bil, kot že rečeno, v policijskem pridržanju. Glede na navedeno ni bilo nobenih ovir, da policija obsojencu ne bi zagotovila navzočnosti pri izvedbi ogleda zaseženega vozila. Ker ni ravnala tako, mu je z izvedbo ogleda v njegovi nenavzočnosti kršila jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

17. Obdolženec, ki na predobravnavnem naroku prizna krivdo, ali sklene sporazum o priznanju krivde s tožilstvom, dejansko prizna nič več in nič manj kot odločilna dejstva, na katerih temelji kazenskopravni očitek, s tem pa (posredno) tudi dokazno podlago, na kateri ta dejstva temeljijo.5 Vendar pa se obdolženec s priznanjem krivde ne more odreči zahtevi, da sodba temelji na zakonito pridobljenih dokazih oziroma priznanje krivde samo zase ne pomeni, da nezakoniti dokazi postanejo zakoniti. Zakonitost dokazov je namreč procesna predpostavka za sprejem priznanja krivde po 3. točki prvega odstavka 285.c člena ZKP (priznanje mora biti jasno in prostovoljno in podprto z drugimi dokazi v spisu). Morebitno dilemo o zakonitosti dokazov je tako treba odpraviti še pred odločitvijo o priznanju krivde. To pa zahteva ne le presojo vprašanja, ali se sporni dokaz nahaja v spisu, ampak tudi presojo spoznavnega pomena spornega dokaza na obsodilno sodbo.

18. Iz utrjene (ustavno) sodne presoje je razvidno stališče, da je kršitve dokaznih prepovedi, ki so bile storjene v (pred)kazenskem postopku z ravnanjem državnih organov, mogoče upoštevati le, če obstaja (spoznavna) vzročna zveza med njihovim ravnanjem in obsodilno sodbo. Kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je namreč podana le, če se sodba opira na dokaz, pridobljen s kršitvijo dokazne prepovedi.6

19. V obravnavanem primeru bi moral biti obsojenec, kot že rečeno, obveščen o preiskovalnem dejanju ogleda dne 5. 11. 2022. Policija bi mu morala zagotoviti navzočnost pri izvedbi tega preiskovalnega dejanja, če bi to zahteval. 20. Vendar pa opisano ravnanje policije samo po sebi še ne pomeni, da je podana kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Namreč, ni pomembno le, ali je bila zaradi tega, ker zapisnik o ogledu ni bil izločen iz spisa, obsojencu kršena kakšna ustavna pravica, temveč tudi, ali sodba temelji na takšnem dokazu. Povedano drugače: pomembna je presoja, ali je bilo ravnanje policije v predkazenskem postopku, s katerim je bila obsojencu kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave, v (spoznavni) vzročni zvezi z obsodilno sodbo.

21. Vrhovno sodišče ugotavlja, da ugotovljena kršitev določbe 22. člena Ustave ni v pravnorelevantni zvezi z izpodbijano obsodilno sodbo. Zapisnik o ogledu in foto dokumentacija tega preiskovalnega dejanja sicer nista bili izločeni iz spisa, vendar pa podatki, zbrani pri tem preiskovalnem dejanju, niso mogli vplivali na izrek obsodilne sodbe. V obravnavanem primeru je namreč iz podatkov spisa razvidno, da so organi pregona vsa odločilna dejstva ugotovili že ob zakonito opravljeni preiskavi vozila na podlagi določb ZNDM-2 dan pred izvedbo ogleda, to je dne 4. 11. 2022. Ob opravljeni preiskavi so policisti v posebej prirejenem prostoru vozila _in flagranti_ našli dve osebi, ki nista imeli dokumentov za vstop v Republiko Slovenijo. Poleg tega so ugotovili, da je bilo vozilo posebej predelano, da je imelo znižano dno, v njegovem zadnjem delu pa se je nahajal prirejen zaprt prostor, ki je služil za prevoz ilegalnih prebežnikov. V okviru nujnih preiskovalnih dejanj zaslišana ilegalna prebežnika sta podrobno opisala pot, za katero sta plačala 6.000,00 EUR in zaprt prostor pod dnom avtomobila, v katerem sta se kar 8 ur stiskala od Bosne in Hercegovine do mejnega prehoda v Metliki. V fazi kazenske preiskave je policist E. E., ki je dne 4. 11. 2022 opravil preiskavo vozila, podrobno opisal kako je v avtomobilu premaknil dva sedeža, privzdignil tla in v prirejenem prostoru zagledal dve osebi, ki sta čez loputo izstopili iz vozila.

22. V obravnavanem primeru torej pri ogledu brez navzočnosti obsojenca, ki je naslednjega dne sledil neposredni najdbi prebežnikov v predelanem prostoru vozila, niso bili najdeni novi, za obsojenca obremenilni dokazi, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev sodišča pri presoji dokazov pred sprejetjem priznanja krivde. Glede na to, da so bili odločilni dokazi zoper obsojenca zakonito zbrani že ob preiskavi vozila dne 4. 11. 2022, nezakonito izveden ogled tudi ni mogel vplivati na njegovo odločitev, da prizna krivdo. Povedano drugače: ogled, opravljen brez obsojenčeve navzočnosti, ni mogel biti podlaga, ki bi izzvala njegovo priznanje krivde, niti ni mogel vplivati na drugačno presojo sodišča glede odločilnih obremenilnih dokazov, ki podpirajo obsojenčevo priznanje.

C.

23. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bila preiskava vozila dne 4. 11. 2022 opravljena zakonito, na njeni podlagi pa so bili zbrani vsi odločilni dokazi. Izsledki nezakonito opravljenega ogleda vozila dne 5. 11. 2022 niso bili v (spoznavni) vzročni zvezi z odločitvijo sodišča, ki je sprejelo obsojenčevo priznanje krivde, niti niso mogli vplivati na njegovo odločitev, da prizna krivdo po obtožbi, ker pri izvedbi tega preiskovalnega dejanja niso bili najdeni novi obremenilni dokazi. Vrhovno sodišče je zato na podlagi določila 425. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.

24. Vrhovno sodišče je upoštevaje premoženjske razmere obsojenca, ki je po podatkih sodbe sodišča prve stopnje delavec, brez zaposlitve in oče štirih mladoletnih otrok, na podlagi določb 98. a člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP obsojenca oprostilo plačila sodne takse.

25. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 List. št. 14. 2 Primerjaj na primer sodbe Vrhovnega sodišča v zadevah I Ips 40/2007 z dne 10. 5. 2007, I Ips 10952/2009 z dne 4. 10. 2012 in I Ips 18600/2014 z dne 11. 1. 2018. 3 11. točka obrazložitve. 4 V zapisniku o ogledu je navedeno, da je bil opravljen na podlagi določbe drugega odstavka 164. člena ZKP. 5 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I Ips 25975/2017 z dne 17. 12. 2020. 6 Odločba Ustavnega sodišča Up-62/98 z dne 11. 7. 1999 in sodbe Vrhovnega sodišča v zadevah I Ips 17977/2018 z dne 15. 4. 2021, I Ips 35324/2018 z dne 17. 6. 2021.