Jedro

Sredstva so namenjena nadaljnjemu izvajanju dejavnosti kariernih centrov, zato se na razpis lahko prijavijo visokošolski zavodi, ki imajo na dan objave javnega razpisa že vzpostavljen karierni center na način, da je njegova organizacija urejena v notranjem aktu visokošolskega zavoda.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se zavrne tožničina vloga, s katero se je prijavila na javni razpis za sofinanciranje nadaljnjega razvoja in izvajanja dejavnosti kariernih centrov v visokem šolstvu v letih 2013-2015 (v nadaljevanju javni razpis).

Iz obrazložitve izhaja, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 4.1. točke javnega razpisa (Uradni list RS, št. 16/13). Iz predloženega Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest na ... sicer izhaja, da je v referatu za študentske in študijske zadeve sistematizirano delovno mesto koordinatorja kariernega centra, kar pa po mnenju toženke pomeni, da karierni center ni urejen in organiziran v notranjem aktu visokošolskega zavoda. Poleg tega je bil omenjeni pravilnik s prilogami sprejet 25. 4. 2012, javni razpis pa objavljen 25. 2. 2013 (pravilno: 22. 2.), kar pomeni, da tožnica na dan objave javnega razpisa še ni imela vzpostavljenega aktivnega kariernega centra.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je s tem, ko je v okviru referata za študentske in študijske zadeve organizirana dejavnost kariernega centra, izpolnjen pogoj iz druge alineje 4.1. točke javnega razpisa. Ta oblike, v kateri naj bi bil karierni center organiziran, ne določa in je ne zahteva. Kot je razvidno z njene spletne strani, pa se dejavnost kariernega centra odvija najmanj od maja 2012 (objava novic o novih dejavnosti centra). V sklepu je napačno ugotovljeno tudi, da v dopolnitvi svoje vloge ni priložila obrazložitve o urejenosti organizacije kariernega centra. K navedenemu ni bila ne pozvana, niti določbe javnega razpisa ne terjajo take obrazložitve. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločitev. Zahteva povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene očitke in med drugim poudarja, da je treba pogoj iz druge alineje prvega odstavka 4.1. točke javnega razpisa razlagati v skladu z njegovim predmetom in namenom, to je sofinanciranju dejavnosti kariernih centrov visokošolskih zavodov, ki so na dan objave razpisa že vzpostavljeni in je njihova organizacija urejena v notranjem aktu visokošolskega zavoda. Meni, da je karierni center lahko le samostojna organizacijska enota in da je sama kot pripravljavka, naročnica in izvajalka javnega razpisa edina, ki lahko tolmači določbe javnega razpisa skladno s predmetom, namenom in ciljem iz njegove 3. točke. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz 3. točke javnega razpisa med drugim izhaja, da je njegov predmet sofinanciranje nadaljnjega izvajanja dejavnosti kariernih centrov v visokem šolstvu za obdobje 2013-2015, sofinancirane pa bodo dejavnosti, ki so usmerjene k razvoju karierne orientacije ter izvajanju aktivnosti znotraj kariernih centrov, in sicer nadaljnje delovanje kariernih svetovalcev in/ali delovanja koordinatorja v okviru visokošolskih zavodov (med drugim). V skladu s 4.1. točko se lahko na javni razpis prijavijo visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji, ki imajo na dan objave razpisa že vzpostavljen karierni center (služba oziroma mesto, kjer študent tekom celotnega študija dobi informacije in pomoč za svoj karierni razvoj), katerega organizacija je urejena v notranjem aktu visokošolskega zavoda (npr. statut, sistemizacija delovnih mest ipd.). Akt oziroma potrdilo se posreduje ministrstvu kot dokazilo.

Iz navedenih določb izhaja, da so sredstva namenjena nadaljnjemu izvajanju dejavnost kariernih centrov, zato se na razpis lahko prijavijo visokošolski zavodi, ki imajo na dan objave javnega razpisa že vzpostavljen karierni center na način, da je njegova organizacija urejena v notranjem aktu visokošolskega zavoda. Izpolnjevanje tega pogoja pa se ugotavlja na podlagi listin, ki so primeroma naštete, ne pa na podlagi nedefinirane „obrazložitve“. Sodišče se zato strinja, da javni razpis kakršnekoli obrazložitve prijavitelja o tej okoliščini ni zahteval. Posledično tožnica pravilno ni bila pozvana na njeno predložitev, kar pomeni, da se toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe brez potrebe sklicuje na ugotovitev strokovne komisije, da tožnica v dopolnitvi ni priložila obrazložitve o organizaciji kariernega centra, kot je urejen v njenem pravilniku o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Sodišče se ne strinja s stališčem toženke v odgovoru na tožbo, da bi moral biti karierni center organiziran kot samostojna notranja organizacijska enota visokošolskega zavoda, saj to iz razpisa oz. njegove definicije kariernega centra ne izhaja. Ker gre za mesto, kjer študent v času celotnega študija dobi informacije in pomoč za svoj karierni razvoj, ni razloga, da to ne bi bilo del širše organizacijske enote v skladu z aktom visokošolskega zavoda, ki določa njegovo organizacijo. V zadevi pa ni sporno, da je v okviru tožničine organizacijske podenote (referata za študentske in študijske zadeve) sistematizirano tudi delovno mesto koordinatorja kariernega centra, kar pomeni, da se bo v okviru referata opravljala tudi dejavnost kariernega svetovanja. S tem pa je po prepričanju sodišča izpolnjen pogoj iz javnega razpisa, saj ga ni mogoče razlagati tako, da bi moral imeti karierni svetovalec ali koordinator, zato da bi zadostil pogojem razpisa, organizirano samostojno organizacijsko enoto.

Kljub navedenemu pa tožnica ni v celoti izpolnila omenjenega pogoja iz 4.1. točke, saj na dan objave javnega razpisa v Uradnem listu RS (22. 2. 2013) organizacije kariernega centra ni imela urejene v notranjem aktu, kar pomeni, da njegov status v formalnem pogledu ni bil urejen. Med strankama namreč ni sporno, da je bil Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest na ..., ki ga je predložila kot dokaz, sprejet šele 25. 4. 2012. Sistemizacija delovnega mesta pa je pogoj za zaposlitev koordinatorja kariernega centra na to delovno mesto, saj so se po tretji alineji 29. člena ZDR v pogodbi o zaposlitvi navedli tudi naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati delavec po pogodbi o zaposlitvi (enako 31. člen sedaj veljavnega ZDR-1).

Glede na navedeno se sodišče ni opredeljevalo do ostalih tožbenih navedb in je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).